Čeprav lahko po svoji zasnovi tudi resnejše priklopne postaje za iPod/iPhone štejemo za soundbare, je ob omembi teh naprav prva asociacija opremljanje z ravnimi televizorji, da bi dosegli dober zvok iz kompaktnega avdio sistema. V najširšem smislu je zvočna vrstica zvočna škatla, katere širina je veliko večja od višine in ki vsebuje dvokanalno zvočniško enoto. Namenjena je horizontalni postavitvi in doseganju stereo vzdušja iz samo ene omarice. Razvoj in uporaba Soundbars ima precej kratko zgodovino, prve tovrstne naprave pa so se pojavile pred desetimi leti. Ideje in izvedbe so bile od proizvajalca do proizvajalca različne, razvili pa so se tako imenovani pasivni LCR soundbari (LCR – Left/Center/Right), ki so ponujali zamenjavo za sprednji in sredinski kanal hišnega kina v samo eni omarici. Vendar pa se je glavni namen soundbarov pokazal zelo hitro, največjo zaslugo za to pa imajo pravzaprav proizvajalci televizorjev. Napredek tehnologije LCD (LED, OLED itd.) je namreč poskrbel, da so se velikani zabavne elektronike podali v ogorčen boj pri izdelavi televizorjev s čim manjšo debelino in čim večjo diagonalo zaslona. Eden od segmentov, ki je v tej bitki trpel, so avdio sistemi tovrstnih televizorjev, saj se je prostor za njihovo namestitev v ultratankih ohišjih sodobnih televizorjev zmanjšal na malo več kot nič, tako da so kupci za velike denarje dobili televizorje z popolna slika in milo rečeno slaba kakovost zvoka. Zato so soundbari v zadnjih nekaj letih postali nujen pripomoček za vse, ki si želijo ustrezno ozvočenje z veliko sliko, niso pa tako navdušeni nad sestavljanjem obsežnega in zapletenega sistema domačega kina. In to je druga velika prednost soundbara – s svojim tankim profilom in diskretnim videzom se vizualno odlično prilega televizorjem nove generacije, ne da bi zmotila eleganco AV sistema in ne obremenjevala prostora s kupom škatel in kablov. Prav tako nekateri proizvajalci (Bose) ponujajo tako imenovane "pedestal style" modele, za katere je značilna velika globina ohišja in služijo kot stojalo za televizor, s čimer se izognemo gneči v primeru postavitve soundbara na isto polico spredaj. televizorja in ni možnosti, da bi bil zvočnik skrit senzor daljinskega upravljalnika na televizorju. 
Tehnologija Dandanes so tako rekoč vsi soundbari na trgu aktivne naprave, ki poleg zvočniških enot vsebujejo še ojačevalec – najpogosteje v razredu D, saj so digitalni moduli majhnih dimenzij in kot nalašč za namestitev v te tanke škatle. Glede na uporabljeno tehnologijo osnovna delitev tovrstnih naprav ločuje na standardne soundbare in zvočne projektorje (Sound Projector). Ponudba standardnih soundbarov na trgu je danes zares ogromna in v tekmo se je vključil vsak, kar nekaj pomeni proizvajalec. Tako naletimo na kompaktne modele s širino le 40-50 centimetrov in le z dvema pogonoma polnega razpona na koncih. Medtem ko največji modeli krepko presegajo en meter, so opremljeni s štirimi do petimi zvočniškimi enotami na kanal in so izvedeni v dvosistemski ali celo trisistemski topologiji. Priključitev soundbara je zelo preprosta in običajno zahteva le en dodaten kabel, ki ga večina proizvajalcev dobavi kot del pripadajoče opreme. Cenovno najugodnejši modeli imajo samo analogne in digitalne avdio vhode in ne ponujajo dodatnih nastavitev zvoka ter zaslona za prikaz trenutnega načina delovanja. Za le malo več denarja pa lahko kupite model z vsaj enim HDMI vhodom, medtem ko imajo dražje različice več teh priključkov. Tako prvi kabel HDMI prenaša signal od predvajalnika do zvočne vrstice, medtem ko drugi prenaša samo video do televizorja. Menimo, da je povezava HDMI nekaj, pri čemer je treba vztrajati pri nakupu, saj poleg najvišje kakovosti prenosa in podpore za vse bolj priljubljene 3D vsebine prinaša dodatne možnosti kot je sistem CEC (Consumer Electronics Control) za nadzor do 15 naprav z enim daljinskim upravljalnikom in tehnologijo ARC (Audio Return Channel) za dvosmerno zvočno komunikacijo med soundbarom in televizorjem, ki je nujna, če želite ob gledanju običajnega TV programa uživati v dobrem zvoku. Seveda je večje število HDMI priključkov najboljša možnost, saj zagotavlja povezavo vseh digitalnih avdio-video naprav (BD predvajalnik, kabelski in satelitski sprejemnik, igralna konzola…) na soundbar. Poleg tega gredo številni proizvajalci še korak dlje in najdražje modele soundbarov spremenijo v prave domače multimedijske centre, ki jih opremijo z dodatnimi USB in analognimi avdio priključki, izhodom za slušalke in omrežno (ethernet ali Wi-Fi) povezljivostjo. Naprave v tej kategoriji tudi dekodirajo najboljše prostorske formate (Dolby TrueHD in DTS-HD Master Audio), opremljene so z zmogljivimi ojačevalci, matričnimi zasloni, ki zagotavljajo obilico informacij, in sistemskimi daljinskimi upravljalniki, zaradi česar so zelo resna konkurenca standardnemu AV. sprejemniki.. 
Ko govorimo o zvoku, je neizpodbitno, da zvočne palice odlično opravljajo svojo predvideno vlogo in zagotavljajo veliko širšo, podrobnejšo in popolnejšo zvočno sliko kot katera koli televizija. Vendar pa je njihova najšibkejša točka pri tem nizkofrekvenčno področje, ki zahteva točno to, česar soundbari nimajo – veliko membrano in veliko ohišje. Zato so danes skoraj vsi soundbari višje kategorije opremljeni z dodatnim aktivnim subwooferjem v obliki ločene enote. Glede na to, da gre za iste naprave, ki jih proizvajalci dobavljajo s standardnimi kompleti prostorskih zvočnikov, je njihova zmogljivost prav tako dobra. Da bi ohranili preprosto pozicioniranje in ne bi preveč obremenjevali prostora, večina proizvajalcev dobavlja tako imenovane slim-type subwooferje, ki imajo nekoliko manjše ohišje in jih lahko postavite na tla (navpično) ali celo na avdio-video polico. (vodoravno), medtem ko je povezava med zvočnikom in nizkotoncem vedno bolj brezžična. Nekateri proizvajalci ponujajo tudi soundbare, ki jih je mogoče fizično ločiti na tri dele, pri čemer srednji del obdrži vlogo sprednjega in osrednjega kanala, ločeni sateliti pa so nameščeni za mestom poslušanja, s čimer dosežemo pravi prostorski zvok (Philips Ambisound). . 
Tako kot so najboljši kompleti soundbar/nizkotonskih zvočnikov dobri pri ustvarjanju širokega zvočnega polja in dvigovanju splošne atmosfere na veliko višjo raven, so zvočni projektorji odgovorni za vrhunske rezultate. Te naprave, čeprav so po obliki in namenu enake soundbarom, vsebujejo veliko bolj kompleksno tehnologijo in zagotavljajo prave prostorske učinke. Zvočni projektorji namreč poleg nastavitev nizko- in srednjetonskih enot na koncih čelne plošče vsebujejo nabor tako imenovanih beam visokotoncev, ki so opremljeni z ločenimi ojačevalci majhne moči in lahko neodvisno usmerite glede na želeni zvočni učinek. Rezultati so res fascinantni: zvočni projektor po kalibraciji prilagodi smer, glasnost in enakomeren čas vsakega posameznega voznika, učinek zadnjih in prostorskih kanalov pa se doseže z odbijanjem zvočnih valov od sten prostora. Zato je nastali zvok popolnoma uravnotežen in pristen, tudi če se sistem nahaja v asimetričnem ali akustično slabo obdelanem prostoru. Eden izmed proizvajalcev, ki največ vlaga v razvoj zvočnih projektorjev, je Yamaha, katere vrhunski modeli ponujajo različne načine delovanja, od stereo do polnega sedemkanalnega prostorskega učinka. Za konec zgodbe o zvočnih projektorjih bi radi opozorili na trditve, ki jih občasno lahko preberemo v različnih medijih – gonilniki snopa se med predvajanjem ne premikajo, da bi se prilagajali njegovim trenutnim zahtevam, ampak njihov položaj je določen z izbiro načina delovanja in je fiksen, dokler uporabnik ne spremeni načina. 
Zakaj soundbar? Po tem tekstu upamo, da smo vam uspeli vsaj malo približati možnosti, pa tudi same razloge za obstoj soundbar naprav. Če želite zvok, ki bo vreden podobe vašega novega televizorja velike diagonale, hkrati pa ohraniti minimalizem in ne dovoliti, da tehnologija prevladuje v vašem bivalnem prostoru, so soundbari idealna rešitev.
Za velik zvok z veliko sliko
