Makedonci so ukradli šov
Drugi dan Too Loud Festa v Zagrebu je bila napovedana promocija zvočnikov legendarne družbe Teoharov iz Makedonije. Kot posebni gost promocije je bil najavljen kitarski virtuoz Vlatko Stefanovski, ki je sodeloval pri izdelavi tega vrhunskega zvočnika.
V največjem prostoru hotela "Double Tree" se je promocije udeležilo okoli sto obiskovalcev, ki so nestrpno čakali, da mine kratka tonska vaja in da zasedejo svoje sedeže. Vlatko Stefanovski je postavil svojo akustično kitaro in pedalo, na kateri smo prepoznali Boomerang III Phase Sampler ter Electro-Harmonix Freeze Sound Retainer. Za končni zvok je Vlatko uporabil procesor Line6 HX Stomp.
Kitara je bila priključena na Teoharjev ojačevalec, ki je poganjal zvočnike Legendary, ki so bili zasnovani kot aktivni zvočnik, tj. kot komplet. Ojačevalnik ima v sebi štiri module ICEpower, tako da vsak ojačevalnik poganja vsako zvočniško enoto v teh dveh sistemih. Da je bila celotna zgodba še bolj zanimiva, je Teoharov ojačevalec in zvočnike povezal s kabli z velikimi jack Neutrik konektorji, enakimi, s katerimi kitaristi povezujejo ojačevalce in kitare.
Legenda
Oblikovalec Veselin Teoharov je na začetku predstavitve pojasnil, kako je prišlo do sodelovanja z Vlatkom in da se je vse skupaj začelo pred tridesetimi leti, ko je Vlatka prvič poslušal v živo. Skupna strast do dobrega zvoka in vrhunskih izdelkov ju je zbližala, iz česar se je rodilo prijateljstvo in sodelovanje pri tem projektu.
Legendarni zvočnik bo izdelan v omejeni seriji 15 parov. Na dnu vsakega stojala za zvočnike bo vgravirana serijska številka zvočnika in kratko sporočilo po želji kupca. Sam zvočnik po svoji zasnovi spominja na kitaro, saj je stojalo sestavljeno iz niza lesenih in aluminijastih ploščic, ki po svoji postavitvi spominjajo na vrat kitare. Zvočna škatla ima monolitno zasnovo in je izdelana iz ornalita, mediapana (HDF) in laminacije, s čimer doseže debelino škatle kar 40 milimetrov. Sprednja plošča zvočnika je izdelana iz aluminija debeline kar 15 milimetrov, na njej pa je vgraviran logotip Teoharov in podpis Vlatka Stefanovskega. Sama zvočniška škatla ima sferično geometrijo, ki je ubijala stoječe valove in zato ni bilo potrebe po pretiranem dušenju škatle.
Pod zvočniki je kar šest plasti aluminijastih plošč, ki dušijo tresljaje, nato je v razporeditvi prečk kitare vrsta omenjenega oreha in aluminija, čisto na dnu pa sta še dve aluminijasti plošči po 10 milimetrov debeline. Skozi celotno stojalo potekajo tri velike palice, stiskanje, ki mu je bilo izpostavljeno celotno stojalo med montažo, pa znaša neverjetne tri tone. Zvočnik s stojalom je tako dosegel težo fantastičnih 45 kilogramov na kos.
Za zvočniške enote so bile uporabljene berilijeve visokotonske in srednje nizkotonske enote zadnje generacije Scan-Speak. Visokotonce napaja 70-vatni ojačevalnik in delujejo od 2.000 hercev do 50.000 hercev, medtem ko enote srednjega basa napaja drugi 180-vatni ojačevalnik, ki deluje od 0 do 2.000 hercev. V ojačevalnik je vgrajen visoko zmogljiv DSP, ki interno deluje pri 24 bitih in 192 kilohercih. Ločeni ojačevalci sprejemajo signal preko DSP in tako pošiljajo signal zvočniškim enotam, kar pomeni, da zvočniki nimajo pasivne kretnice na signalni poti.
Kitara
Vlatko Stefanovski je obiskovalcem zaigral tri svoje, morda najbolj znane skladbe: »Bistra voda«, »Uspavanka za Radmilo M.« in »Makedonsko devojče«. Vsaka skladba se je začela z znano melodijo, po dveh do treh minutah pa je Vlatko uporabil looper in začel s svojimi virtuoznimi variacijami teh skladb. Tako so vsi v prostoru lovili sapo, vsaka skladba pa je trajala vsaj sedem ali osem minut. Pretirane uporabe efektov ni bilo, se je pa jasno slišalo in videlo, da ima Vlatko te note v prstih, vse se je zdelo tako lahkotno odigrano.
V samem koncu predstavitve so Vlatko Stefanovski, Veselin Teoharov in njegova celotna ekipa ter organizator Too Loud Nebojša Uglješić poželi bučen aplavz za doživetje, ki so nam ga pripravili.