Vloga gramofonske sekcije je sestavljena predvsem iz tistega, kar je zapisano v naslovu – s kakšnimi drugimi manjšimi ali večjimi finesami, ki naredijo razliko v kompleksnem zvoku od vinilke. Če je bil vaš prvi glasbeni sistem gramofon z zvočniki ali pa ste imeli ojačevalec z gramofonskim vhodom, potem je bil gramofonski predojačevalec sestavni del vašega življenja, za katerega sploh niste vedeli ali mu verjetno niste posvečali velike pozornosti. Pri takih sistemih je zvok s plošč določala konstrukcija in kakovost tega dela elektronike, tako kot celoten zvok celotnega ojačevalca. Paradoksalno je, da pomen gramofonskega predojačevalnika (znova) pride v ospredje z zastarelostjo vinilk in izginotjem gramofonskih vhodov iz ojačevalcev. Kaj dela gramofon tako »ekskluziven«, da zahteva posebej prilagojen vhod na ojačevalcu, za razliko od drugih, tudi analognih naprav? Zvok na katerem koli mediju, vključno z digitalnim, zahteva zapleten postopek popravljanja in filtriranja, da se reproducira tako, kot je bil posnet. Pri analognih medijih je plošča dobesedno odtis posnetih zvočnih valov, kljub temu pa imajo magnetofoni in magnetofoni, čeprav pri reprodukciji uporabljajo podoben postopek kot gramofonska plošča, vgrajena lastna vezja, ki prilagajajo nivojske in frekvenčne značilnosti linijskih vhodov na ojačevalnikih. Vzrok za to gre iskati v tradiciji, ki je pustila gramofon "gol", razen redkih izjem z vgrajenimi RIAA odseki, ki v zgodovini te naprave niso zasedli pomembnega mesta. 
Cenovno ugoden Pro-Ject Phono Box II Naj se na kratko vrnemo na same začetke: na gramofonu je spiralni utor, ki vodi iglo proti sredini in v katerega se vtisne valovna plošča, ob strani za en kanal in na spodaj za drugi kanal pri stereo snemanju. Igla torej mikronsko niha v dveh ravninah in inducira električni signal. V širini brazde, ki se giblje med 25 in 40 mikroni, se odvija cel simfonični orkester. Če bi bil celoten frekvenčni in dinamični spekter glasbe popolnoma linearen, bi bilo potrebno le dovolj utišati signal, torej velikost valovanja prilagoditi fizični razsežnosti groova. Ker je amplituda zvočnih valov odvisna od njihove frekvence, je treba, da se celoten orkester prilega v ta groove, najgloblje tone utišati, tj. zmanjšati njihovo amplitudo, da ne presežejo meja groova in na koncu vrzite iglo ven. Prav tako se z zmanjšanjem fizične amplitude gramofonska glava ohranja v enakomernem gibanju skozi utor, tako da oscilira samo igla, kar bistveno zmanjša popačenja na vseh frekvencah. Toda to je šele začetek procesa. Nepopoln vinil Na zgodovino avdio industrije lahko gledamo tudi kot na zgodovino poskusov popravljanja in kompenziranja nepopolnosti medijev in formatov. Pomanjkljivost vinila, ki nas tu zanima, je poleg ostalih slabosti lasten visokofrekvenčni šum oziroma šelestenje, ki delno zaide v spekter zvočnega signala. Da bi kompenzirali šum, se v procesu snemanja in rezanja plošče visoki spekter postopoma dvigne nad šum vinila. Njegove amplitude so dovolj majhne, da se prilegajo v utor, tudi z ojačanjem. Nazadnje lahko plošče na gramofonski plošči proizvedejo električni signal, merjen samo v milivoltih. Potem je prišla RIAA. Naštete težave gramofonske plošče so znane že dolgo. Z njimi, predvsem pa s frekvenčnimi krivuljami pri snemanju in reprodukciji, se je ukvarjala vsaka založba, tako da je bilo do začetka druge svetovne vojne v obtoku več kot sto različnih krivulj in standardov, zato je vsaka plošča zvenela drugače. Združenje ameriške glasbene industrije (RIAA) je temu naredilo konec leta 1954 s predlogom standardne frekvenčne krivulje za snemanje in reprodukcijo gramofonskih plošč, ki je v bolj ali manj nespremenjeni obliki v uporabi še danes (slika 1). Na sliki je prikazana krivulja RIAA, ki se uporablja pri reprodukciji gramofonske plošče in jo v obliki filtra uporablja gramofonski predojačevalnik. Kot je razvidno, gre za krivuljo z več prelomnimi točkami oziroma časovnimi konstantami, ki so določene s standardom pri 3180, 318 in 75 mikrosekundah, kar ustreza obračalnim frekvencam 50,05, 500,5 in 2.122 Hz. Gramofonski predojačevalnik lahko razumemo kot kompleksen nizkopasovni filter, ki reproducira ploščo, ki je predhodno šla skozi invertni visokofrekvenčni filter, s čimer izniči dve filtraciji in dobi (idealno) ravno frekvenčno krivuljo. Pravilna inženirska imena za ta dva procesa bi bila predpoudarjanje (posnemanje in rezanje) in zmanjšanje poudarka (reprodukcija). Poleg tega je v uporabi izboljšana krivulja RIAA, ki upošteva, da pri rezanju pade raven visokih frekvenc, česar niti predpoudarek, ki ga predvideva navadna RIAA, ne zmore kompenzirati, zato uvaja četrto prevojno točko. pri frekvenci 50 kHz, kar ustreza roll-off frekvenci rezalnika in tako zagotavlja dodatno raven visokofrekvenčne podrobnosti zapisa zapisa. Ojačitev signala Signal, ki ga sprejme gramofonska glava, se nominalno giblje od dva do pet milivoltov za glave MM in desetkrat manj za glave MC. Pri prvem tipu gramofonski predojačevalnik doseže ojačitev približno 40 decibelov (100-krat), da bi izhodni signal spravil na raven linijskega signala, kot ga imajo na primer digitalni predvajalniki, čeprav njihov izhod nivo sega tudi od 1,5 do 2,5 voltov in več. Upoštevajte, da del gramofona poveča nizko frekvenco za 20 decibelov in ga nato poveča še za približno 40. V tem okrepljenem spektru je "ropotanje" samega gramofona – krožnika, motorja, prenosa in celotnega okolja – vendar je gramofon odsek ne prenese namesto same konstrukcije gramofona in ustrezne izolacije pred tresljaji. V mnogih primerih bo gramofon kljub ojačitvi zvenel tišje kot drugi viri. Eden od razlogov je, da tako veliki dobički neizogibno vodijo do popačenja, zato bo veliko oblikovalcev žrtvovalo del ravni zaradi manjšega popačenja. 
Izenačevalna krivulja RIAA med predvajanjem. Kakšen vhod? Dober zvok gramofona je odvisen od združljivosti glave in predojačevalnika gramofona. Tu se bomo ukvarjali izključno s tehničnimi zahtevami in razlogi, subjektivne razlike in tonske preference pa prepuščamo bralcem. Vhodna impedanca odseka gramofona je lahko od 10 do 50 kilohmov in mora biti 10- do 20-krat večja od impedance glave MM. Ujemanje impedance bo vplivalo na frekvenčno območje v globokem spektru. Po drugi strani pa mora biti kapacitivnost vhoda v predojačevalnik čim bližja kapacitivnosti glave. Večje razlike bodo imele dvojen učinek na ton: večja vhodna kapacitivnost bo dala temnejši zvok, medtem ko bo večja kapacitivnost glave dala svetlejši in bolj odprt zvok. Standardna vhodna kapacitivnost je približno 200 pF. K temu je treba dodati še kapacitivnost gramofonskega kabla. Če ima vaš ojačevalec vgrajeno gramofonsko sekcijo, je jasno, da so možnosti prilagajanja minimalne in se spuščajo v izbiro glave, ki se bo električno najbolj prilegala, ali v samomontažne modifikacije. Vendar pa obstajajo ojačevalniki in deli z nastavljivim vhodnim uporom in kapacitivnostjo. MC eksotika Premične tuljavne glave so, z nekaj izjemami MM, v razredu zase in zahtevajo ločen vnos. Najprej zahtevajo bistveno nižjo vhodno upornost, v območju od 20 do 200 ohmov ali vsaj dvainpolkrat večjo od impedance same glave, medtem ko različne vrednosti povzročijo znatna odstopanja frekvenčne krivulje. , kot tudi vhodno kapacitivnost, ki se giblje okoli 1 mikrofarada. Drugič, ker je izhod iz te vrste glave desetkrat tišji od glav MM (razen pri MC visokega nivoja, kjer je približno enako), potrebujejo posebno ojačevalno stopnjo, da jih spravijo na raven MM: lahko so tranzistorske ali operacijski ojačevalniki, ločeni ali znotraj boljših gramofonskih odsekov ali stopenjskih transformatorjev. Uvedba posebnega elementa, kot je transformator, ki bo vodil do vhoda MM, prinaša v igro še eno novost, ki se ji je treba resno posvetiti. 
Prestige Audio Research Reference Phono 2 Kakšen izhod? Izhod iz gramofonskega odseka ima standardne vrednosti in je povezan s katerim koli linijskim vhodom ojačevalnika. Seveda je tu treba poskrbeti tudi za ujemanje impedance, čeprav je to veliko manjši problem kot v prejšnjih korakih. Vsekakor velja omeniti aktualne gramofonske sekcije z USB izhodom: gre za napravo, ki združuje gramofonski predojačevalnik in A/D pretvornik in je namenjena občinstvu, ki želi digitalizirati svoje zbirke plošč, lahko pa jo uspešno uporabljamo tudi pri ojačevalniki opremljeni z USB.
Povečaj in popravi
