Znanstveniki Fraunhoferjevega inštituta za integrirana vezja so 14. julija 1995 tedaj precej neznani zvočni obliki dodelili končnico .mp3. Preden je bilo dogovorjeno o uporabi te razširitve, so nekatere aplikacije uporabljale razširitev .bit za označevanje te tehnike kodiranja zvoka. Čeprav je bila ta tehnologija zasnovana že leta 1992, je "tapkala na mestu" kar tri leta, saj je za predvajanje MP3 pesmi v realnem času potreben procesor z vsaj 75MHz. Čeprav se je do danes pojavilo veliko drugih tehnik kodiranja, od katerih imajo nekatere boljše razmerje med kakovostjo zvoka in kompresijo, MP3 ostaja najbolj razširjen zvočni format na internetu.