Poltergeist v vašem sistemu, ki je pokvaril obljubo popolnega zvoka z digitalnih plošč. Popoln zvok in dokončen konec štipanja naprav – tako bi lahko približno povzeli napoved ustvarjalcev zgoščenk iz zgodnjih osemdesetih. Na žalost je CD zelo hitro pokazal nekaj, čemur nikoli ni bil namenjen: prvič, da digitalni zvok še zdaleč ni popoln in da je že sam po sebi odprl povsem novo področje izboljšav in nadgradenj zvoka in komponent. Čeprav definicija pomeni omejevanje, bi bila dobro izhodišče za razumevanje pojava jitterja definicija sama: jitter je nihanje, to je kratkotrajno odstopanje dogodka od idealnega položaja v času. Že iz same definicije je jasno, da tresenje ne obstaja samo v digitalnem zvoku. In ne le to: tresenje je bilo v digitalni elektroniki poznano že pred pojavom zgoščenk, lahko pa sklepamo, da sta jo avdiofilski perfekcionizem in radovednost pognala na dan in v zgodnjih devetdesetih celo vodila pionirje digitalnega zvoka, kot je npr. kot Sony-Columbia, za reševanje te težave v procesu digitalnega snemanja in masteringa, kjer se najprej pojavi tresenje.
Pričakovani dogodek iz definicije je bit, ki v danem trenutku nosi informacijo, na katero je vezan njegov pomen. Če torej bit skoči v napačen časovni žep, je njegov pomen v informaciji, ki bo kasneje postala zvok, drugačen. Zato lahko na vprašanje, ali je tresenje slišno, odgovorimo pritrdilno. Branje, prenos in dekodiranje – z drugimi besedami, pretok – digitalnih informacij v digitalni domeni poteka po zelo natančni takti, ki jo narekuje impulzni oscilator ali ura. Najpogostejša vrsta tresenja izvira iz zvonca. To visoko natančno elektronsko vezje ustvarja visokofrekvenčni kvadratni signal. Ko pride do odstopanja v frekvenci tega signala, imamo tresenje. Resnici na ljubo ni takta brez tresenja, vprašanje je le, koliko je prisotno in kakšni so njegovi učinki na zvok.
Digitalni procesi potekajo v logičnih elektronskih vezjih, ki poznajo dve stanji: 0 in 1, kar se kaže s spremembo napetosti oziroma njene polarnosti. Ker gre za visoke frekvence nihanja, ta del elektronike zahteva zelo čisto in stabilno napajanje, da lahko brezhibno opravlja svojo funkcijo. Pojavi, kot so padci napetosti v omrežju ali šibek napajalnik, ki ne more zagotoviti brezhibno "čistega" toka v digitalni del, lahko motijo delovanje logičnih vezij in dajejo napačne signale, kar tudi moti idealno časovno zaporedje bitov in njihova vsebina, zato je napajalnik drugi največji vir tresenja v digitalnih napravah.
Stabilnost napajanja motijo še drugi sestavni deli digitalne naprave: motorji v CD predvajalniku, aktuatorji, ki krmilijo laserski odjemnik in na koncu celotna analogna sekcija zahtevajo svoj delež električne energije in na drugi strani povzročajo motnje, na katere so digitalna vezja zelo občutljiva. Trepetanje se tu ne konča: digitalni prenos signala, bodisi električni ali optični, tudi poslabša signal – prvi zaradi nezaželenih električnih lastnosti prevodnika, drugi pa zaradi oslabitve in odboja signala.
Kako se sliši tresenje?
Kljub avdiofilskemu pretiravanju je med simulacijo slišati le nekaj simptomov, to je namerno povzročanje te napake na enostavnem signalu. Sluhu nezmotljivo sledi osciloskop. Pri navadnem sinusnem signalu bo preskusna frekvenca vidna v spektralni analizi s hitro padajočim in ozkim "krilom" na obeh straneh. Bolj ko se tresenje povečuje, bolj se širi sosednji prostor okoli frekvence in hkrati zamegljuje osnovni ton. Pri zvoku gre za določen, nedoločen premik zvoka onkraj njegove osredotočenosti in jasnosti. Drugi simptomi pri glasbi so zmanjšana ločitev inštrumentov, manjša zvočna kulisa, šibkejši visokofrekvenčni odziv in splošno utrujen zvok. Poleg tega tresenje očitno zviša prag šuma, a takrat gre že za slabo zasnovane ali okvarjene naprave. Seveda tresenje ni edini vzrok za slab zvok in ga ne smemo zamenjevati z drugimi pojavi v digitalnem zvoku, kot so napake pri branju in kvantizaciji, ki vključujejo interpolacijo, to je samodejno zapolnjevanje lukenj z naključnimi vrednostmi.
Kako odpraviti tresenje?
Mnogi avdiofili priznavajo, da zgoščenka z minimalnim tresenjem postane nepričakovano dober vir zvoka. Nemogoče je izboljšati zmogljivost tresenja CD predvajalnika, ne da bi odprli napravo in naredili nekaj vešče samoizdelave. Če se odločite za to avanturo, začnite pri napajalniku: ločite digitalni in analogni del na ločena transformatorja in obogatite filtracijo – to se bo odrazilo v boljšem delovanju analogne stopnje in tudi krmilne elektronike. Naslednji korak bi bilo mehansko dušenje in izolacija, ki zmanjša tresljaje zvona in transporta ter poskrbi za električno tišje delovanje. Končno je uro mogoče zamenjati s kakovostnejšo, kristalno, tako da jo ločimo v ločen tiskani modul in tudi z ločenim napajalnim vodom. Seveda pride v poštev uvedba zunanje ure, ki lahko zagotovi uro vašemu celotnemu digitalnemu sistemu. Tistim, ki niso vešči elektronike, preostane le, da se obrnejo h komu po pomoč ali pa si privoščijo najdražji digitalni predvajalnik, v katerega je že poskrbljeno za vgradnjo naštetih komponent. Trepetanje je, tako kot ves avdio hobi, stvar kompromisa. Mnogi avdiofili priznavajo, da zgoščenka z minimalnim tresenjem postane nepričakovano dober vir zvoka. Nemogoče je izboljšati zmogljivost tresenja CD predvajalnika, ne da bi odprli napravo in naredili nekaj vešče samoizdelave. Če se odločite za to avanturo, začnite pri napajalniku: ločite digitalni in analogni del na ločena transformatorja in obogatite filtracijo – to se bo odrazilo v boljšem delovanju analogne stopnje in tudi krmilne elektronike. Naslednji korak bi bilo mehansko dušenje in izolacija, ki zmanjša tresljaje zvona in transporta ter poskrbi za električno tišje delovanje. Končno je uro mogoče zamenjati s kakovostnejšo, kristalno, tako da jo ločimo v ločen tiskani modul in tudi z ločenim napajalnim vodom. Seveda pride v poštev uvedba zunanje ure, ki lahko zagotovi uro vašemu celotnemu digitalnemu sistemu. Za tiste, ki niso vešči elektronike, preostane le, da se obrnejo h komu po pomoč ali pa si privoščijo najdražji digitalni predvajalnik, v katerega je že poskrbljeno za vgradnjo naštetih komponent. Trepetanje je, tako kot ves avdio hobi, stvar kompromisa.