Nadaljevanje poglavja o kablih in konektorjih bomo posvetili kratici, ki postaja nepogrešljiva za vse, ki želijo svojemu hišnemu kinu dati vrhunske lastnosti. Multimedijski vmesnik visoke ločljivosti, skrajšano HDMI, je trenutno najkakovostnejši, popolnoma digitalni standard za prenos nestisnjenih avdio in video signalov. Ta standard se je rodil iz želje po povezavi video virov visoke ločljivosti z napravami za digitalno reprodukcijo (plazemski zasloni, LCD televizorji in projektorji …) brez izgube kakovosti signala. V bistvu je to izpeljanka standarda DVI (Digital Video Interface), ki ga je računalniška industrija razvila za digitalno povezavo osebnih računalnikov z digitalnimi zasloni. Čeprav obstajajo digitalni priključki IEEE 1394 (FireWire) in USB 2.0, njihova nezadostna zmogljivost ne omogoča prenosa digitalnega signala brez kompresije. Po drugi strani pa je bil DVI, obremenjen s sistemom zaščite signala HDCP (High Definition Content Protection), precej zapleten in okoren. Iz teh razlogov se je začel razvoj priključka, ki bo nudil zahtevane kvalitete, zmanjšal pomanjkljivosti na minimum in vse to po sprejemljivi ceni. Zunanje mere priključka HDMI so le 21 x 5 milimetrov, povezavo pa omogoča 29-polni priključek. Čeprav so opremljeni s standardnim 5-metrskim kablom, posebni kabli omogočajo prenos signala brez izgub na razdalji 500 metrov. Standard HDMI je bil razvit kot univerzalni dvosmerni konektor, ki omogoča povezavo AV sprejemnikov, prostorskih procesnih enot, video zaslonov, ozvočenja in DVD predvajalnikov z eno samo vrsto povezave. Zahvaljujoč hitrosti prenosa 5Gbps standard HDMI omogoča prenos najzahtevnejšega HDTV signala (2,2Gbps) brez kompresije in izgube kakovosti ter večkanalni zvok v stisnjenem (Dolby Digital, EX, DTS, DTS EX) in nestisnjenem (PCM). Poleg tega povezava hkrati oddaja ukazni signal in omogoča medsebojno komunikacijo med povezanimi napravami. 
Vsakdo, ki je vsaj enkrat povezal hišni kino, se je prej ali slej soočil s šumom različnih kablov, ki skrbijo za prenos enosmernih signalov med enotami. S povezavo HDMI so stvari videti nekoliko drugače. Takrat so namreč vse naprave povezane po vrstnem redu ena za drugo. To praktično pomeni, da gre kabel od DVD predvajalnika do AV sprejemnika, od sprejemnika do TV/projektorja in tako dalje… Enoti se bosta prepoznali in vsaka bo brala signal, ki je namenjen samo njej, medtem ko potuje po celotnem kablu. Prav tako dvosmerni prenos signala omogoča dobesedno komunikacijo med enotami, tako da npr. Televizor bo DVD predvajalniku poslal informacijo o optimalni ločljivosti, DVD predvajalnik pa bo nato svoj video signal prilagodil prejetim informacijam. Tako vam ni več treba izbirati med kabli, seveda če imate naprave s priključki HDMI. S tem priključnim standardom se hišni kino po kakovosti in zmogljivosti izenači z drastično dražjimi profesionalnimi sistemi, v nekaterih segmentih pa celo prekaša. Namreč, za razliko od večine profesionalnih sistemov, ki morajo v nekaterih segmentih še pretvarjati digitalni signal v analognega in obratno, sistem, povezan s priključkom HDMI, ves čas ohranja digitalno obliko signala in – zato – ni neizogibne izgube v procesu pretvorbe.
Na trgu je še razmeroma malo naprav, ki so opremljene s tem priključkom, a to število nenehno narašča. To je tudi logično, saj povezava HDMI deluje kot ultimativna uresničitev digitalnih video sanj, v katerih ni D/A in A/D pretvorbe, v kateri je slika bistveno boljše kakovosti in zmožnost naprav, da medsebojna komunikacija omogoča lažjo namestitev celotnega sistema domačega kina, konfiguracijo in uporabo.