FiiO K19

Srečno polnoletnost

Po skromnih začetkih s cenovno dostopnimi prenosnimi predvajalniki se FiiO pomika globlje v srednji razred domačega hi-fija. Novi K19 prinaša odličen DAC, močan ojačevalnik za slušalke in napredne dodatne možnosti.

Zahvaljujoč agilnosti domačega distributerja so redni bralci revije Hi-Files dobro seznanjeni z razvojno potjo in ponudbo FiiO. Kitajski proizvajalec je začel razmeroma nezahtevno, z izdelavo uporabnih in dobrih žepnih avdio predvajalnikov, a se je od leta 2007 marsikaj spremenilo. FiiO je v pičlih 18 letih prišel na prag domačega hi-fija, in rekli bi, v stilu – njihove naprave so v vseh pogledih vse bolj resne, pred kratkim pa je bila predstavljena tudi prva hi-fi naprava polne velikosti, katere testiranja se še posebej veselimo. Model, ki ga preizkušamo ob tej priložnosti, predstavlja vrh ponudbe v kategoriji domačih ojačevalnikov za slušalke – FiiO ga imenuje paradni konj, v nadaljevanju pa bomo poskušali izvedeti, kaj ponuja novi K19.

Zunaj in znotraj

Kot naprava, ki je na videz brez stilskih okraskov, je K19 zasnovan v obliki pravilne kocke, kompaktnih mer in širine 25 centimetrov. Vendar pa podrobnejši pogled razkrije izjemno pozornost do detajlov, predvsem v hladilnih odprtinah v obliki satja, nato pa v splošnem monolitnem videzu, ki je še posebej izrazit v črnem zaključku. Večji del sprednje plošče je prekrit s črnim pleksi steklom, ki skrije manjši zaslon in še vedno sprejme sprednja vrata USB-C. Levo od zaslona so izhodi za slušalke, tu najdemo enostranski 6,35 mm, uravnotežen 4,4 mm in XLR4 konektor. Slednji je prekrit s črnim kovinskim pokrovom, kar je pametna rešitev – ta konektor je običajno najmanj uporabljen, poleg tega pa je precej velik in vizualno neskladen, zato bi kvaril estetiko celotne naprave. Desno od pleksi stekla sta dva okrogla gumba, ki sta večnamenska in služita za nadzor glasnosti in navigacijo po menijih.

Hrbtna stran je v celoti zapolnjena z vrati. Za povezovanje virov so na voljo le digitalni vhodi, K19 pa ponuja koaksialne, optične in USB-C priključke. Za pošiljanje analognega signala sta na voljo uravnoteženi XLR in dva navadna RCA izhoda – nismo uspeli izvedeti, ali je eden od njih fiksni, drugi pa variabilni, zato obstoj dveh RCA izhodov ostaja nekoliko nejasen. Na levi strani je antena Bluetooth, vendar v obliki plastične štrline, kot tudi dva priključka HDMI – en vhod in en izhod ARC. Na desni strani so napajalni konektorji, FiiO pa ima omogočen priklop na interni napajalnik preko IEC vtičnice, a tudi dodatek kakovostnejšega zunanjega napajalnika preko DC vhoda v običajni banana obliki. To je resnično briljantna in redko videna rešitev, ki navdušencem omogoča, da še izboljšajo svoje predvajanje z dodajanjem linearnega napajanja – samo poskrbite, da bo stikalo za izbiro vhoda v ustreznem položaju.

FiiO je konstrukciji ohišja posvetil veliko pozornost, zato tudi tu najdemo inovativne in premišljene rešitve. Podvozje je namreč izdelano iz enega kosa, iz lite aluminijeve zlitine in obsega sprednjo in zadnjo stran, stranice in notranje površine. Na te površine so nameščena tiskana vezja in drugi elementi, vendar so vgrajene predelne stene in ščiti, tako da so razdelki čim bolje izolirani drug od drugega. Ko je naprava sestavljena, se zgoraj in spodaj dodajo pokrovi, ki so skoraj v celoti zapolnjeni z omenjenimi odprtinami za pretok zraka v satju, pod katerimi je zaščitna mrežica. Na ta način je dosežena izjemno trdna konstrukcija, zato se K19 v rokah počuti trdno kot monolit in pusti vtis ogromne mehanske vzdržljivosti in trpežnosti.

Tehnologija in zmogljivosti

Vrhunsko izdelano ohišje se uporablja za namestitev kakovostnih komponent, v središču katerih je par pretvorniških vezij ESS ES9039PRO. Imajo četrto generacijo 32-bitne arhitekture HyperStream in vsebujejo po osem kanalov, ki so povezani tako, da delujejo skupaj v diferencialni nastavitvi za zmanjšanje napak. Pred tem je bilo za upravljanje digitalnega signala odgovorno štirijedrno vezje FPGA, medtem ko je bilo za prilagajanje zvoka uporabljeno vrhunsko DSP vezje Analog Devices ADSP-21565, opremljeno z jedrom SHARC+. Ker je ta naprava v enakih delih DAC in čelni ojačevalnik, je za ojačanje uporabljena prestižna rešitev THX AAA 788+, ena za vsak kanal, tako da je pot signala popolnoma uravnotežena. K19 je bogat s kakovostnimi komponentami, zato so bili uporabljeni kondenzatorji Panasonic, Elna Silmic II in Wima ter upori MELF, medtem ko je uporabljen kristalni oscilator Accusilicon AS318-B. Povezava med digitalnimi vezji poteka preko I2S kablov, analogni del pa s posrebrenimi bakrenimi vodniki OFC.

Kar zadeva ojačanje, K19 zagotavlja impresivnih osem vatov na kanal (uravnotežena povezava pri 32 ohmih), tako da bo zlahka pognal tudi najzahtevnejše slušalke. Za uporabo s slušalkami je seveda nujna regulacija glasnosti, lahko pa FiiO prevzame tudi vlogo dušilnika v hi-fi sistemu, tako da ga lahko priključimo neposredno na izhodni ojačevalnik ali aktivne zvočnike. Digitalni del sprejema ločljivost 768 kilohercev in 32 bitov, izvorni DSD512 in MQA, medtem ko Bluetooth kot izbirni način povezave podpira LDAC, aptX HD in druge višje kakovostne kodeke. Pomemben dejavnik pri zvoku te naprave je napredna PEQ izravnava na kar 31 frekvencah, do katere dostopamo preko aplikacije ali brskalnika na računalniku (potrebna je uporaba povezave RS232 preko USB kabla). Izenačevalnik vsebuje sedem prednastavljenih nastavitev ter 10 pomnilniških mest za shranjevanje uporabniških nastavitev, neposreden dostop do spletne baze podatkov pa omogoča nalaganje dodatnih nastavitev, pa tudi deljenje uporabniških izenačevalnih shem – kar je še posebej zanimivo in lahko zelo uporabno. Z aplikacijo FiiO Control lahko izberete vhod in kodek Bluetooth, prilagodite nekatere sekundarne funkcije, pa tudi že omenjeni izenačevalnik, ne služi pa kot predvajalnik zvoka ali celo za nadzor glasnosti. Za to je predviden manjši daljinski upravljalnik.

Uporaba in zvok

Preizkus poslušanja smo začeli z nevtralnimi nastavitvami in izklopljenim izenačevalnikom, pri tej nastavitvi pa K19 zagotavlja zelo analitičen zvok, pri čemer so v ospredje postavljene podrobnosti. Legendarni nastopi Billa Evansa v newyorškem jazz klubu Village Vanguard so reproducirani s fantastično zvestobo in z jasno prikazanimi najmanjšimi subtilnostmi. To je še posebej izrazito pri živih posnetkih, kot je ta, kjer so prisotni vsi ambientalni zvoki, kot je šumenje občinstva ali škripanje odra. Natančno pozicioniranje tvori drugi del te tridimenzionalne avdiofilske sestavljanke, tako da je položaj posameznih inštrumentov v prostoru mogoče dokaj enostavno določiti, s poudarjenim ločevanjem in na splošno osupljivim vtisom realistične predstavitve. Z barvitostjo pa nas K19 ni navdušil, saj je bila celotna reprodukcija nastavljena na najvišjo možno analitičnost, zato so bili posamezni toni precej suhi – kot izprana različica nam dobro znanih skladb. Najbolj se je to poznalo v srednjem območju, ki je običajno teksturno najbolj bogato, a tudi najnižje območje je delovalo neprepričljivo in plitvejše, kot je v resnici.

Zaradi vsega naštetega smo se v nadaljevanju preizkusa odločili, da na pomoč pokličemo vsemogočni izenačevalnik ter da izberemo enega izmed sedmih ponujenih digitalnih filtrov. Poudariti moramo, da v skromnem hitrem vodniku (ki je edini na voljo) nismo naleteli na informacije o filtrih, ampak smo jih našli po naključju, med brskanjem po možnostih na napravi. Po nekaj časa igranja smo našli kombinacijo, ki je bila najbolj prijetna za naše uho, sestavljeno iz nastavitev Fast filter in Jazz izenačevalnika, K19 pa se je nato pokazal v bistveno drugačni luči. Reprodukcija na videz ni izgubila nobene od opisanih podrobnosti, ampak je bila obogatena s toni, polnimi teksture in življenja – do te mere, da bi kdo pomislil, da ne gre za isto napravo. Posamezne note, zdaj bogate in večplastne, skoraj sočne, so bile še vedno predstavljene z izjemno jasnostjo in natančnostjo. Njihova razmejitev je bila čista in ostra, a način, na katerega so se prilegali širši glasbeni sliki, je bil tak, da ta laserska natančnost ni bila neprijetna. Nasprotno, reprodukcija je bila tekoča in homogena, brez poudarjanja katerega koli dela spektra in z nedvomno muzikalnostjo, K19 pa se je spremenil v napravo, ki najbolje združuje analitičnost, živo prezentacijo in prostorno, jasno prikazano zvočno kuliso.

Na koncu še nekaj besed o praktičnosti. Prvič, K19 je ena redkih naprav, ki jo lahko postavite vodoravno ali navpično, v paketu pa so priložene tudi ustrezne nogice. Čeprav avtor tega besedila daje prednost vodoravni postavitvi, je testiranje pokazalo, da se lahko FiiO med delovanjem precej segreje, zato je v tem pogledu boljša navpična lega, saj so velike perforirane površine popolnoma proste za prezračevanje. Poleg tega lahko K19 postavite pokončno in uporabite kot stojalo za slušalke – priložen je tudi nosilec. In če vztrajate pri vodoravnem položaju, priporočamo namestitev dodatnih distančnikov za boljši pretok zraka pod ohišjem. Po drugi strani pa je nadzor nekaj, na čemer bi FiiO moral delati, saj je trenutno nekoliko neurejen in raztresen. Za nekatere funkcije se uporablja aplikacija, ostalo pa poteka z daljincem in je prikazano na miniaturnem 33-milimetrskem zaslonu, kar pomeni, da se je treba za kakršno koli nastavitev približati napravi – pa še takrat je zaslon precej majhen. Bilo bi veliko bolje in enostavneje, če bi bili vsi kontrolniki in nastavitve združeni v aplikaciji, zato upamo, da se bo to zgodilo v prihodnji posodobitvi vdelane programske opreme.

Kameleon

Zahvaljujoč obsežnim zmožnostim korekcije zvoka je K19 sposoben zagotoviti zelo različno tonsko izkušnjo in prepričani smo, da si bo lahko vsak prilagodil predvajanje po svojem okusu. Nedvomno gre za kakovostno napravo, ki se v vseh pogledih postavlja ob ramo s konkurenco, a bodoči lastniki si morajo biti pripravljeni vzeti čas in posvetiti natančno nastavitev zvoka. Če to ni tisto, kar iščete, potem to preprosto ni naprava za vas, in če uživate v preizkušanju in primerjavi različnih filtrov in izenačevalnikov, boste s K19 našli pravo avdiofilsko srečo.