Format DVD-Audio je dosegel veliko popularnost v Evropi in ZDA. Predvajalnike DVD-Audio je bilo še pred nekaj leti mogoče najti tudi pri nas, vendar je njihova cena presegla meje, ki jih lahko dosežemo. Danes je situacija bistveno drugačna in pravi je čas, da se posvetimo temu formatu in novicam, ki jih prinaša. Najprej pojasnimo nekaj stvari o združljivosti. DVD-Audio je format, ki ga običajni video predvajalniki DVD ne morejo reproducirati, razen če ima disk sam združljiv del, namenjen formatu DVD-Video. Po drugi strani pa lahko vsi DVD-Audio predvajalniki uspešno predvajajo obstoječe DVD-Video plošče. Kako smo lahko prepričani, da naš DVD predvajalnik bere DVD-Audio plošče? Preprosto, na njegovi sprednji plošči boste zagotovo našli logotip DVD-Audio, ki zagotavlja, da je naprava združljiva z omenjenim formatom.
Format DVD-Audio ponuja več novih funkcij, kot so višja kakovost zvoka, prostorski kanali in večja časovna zmogljivost kot standardni zgoščenci. DVD-Audio diski lahko vsebujejo video posnetke in druge informacije. Philips in Sony sta ustvarila alternativni format, imenovan Super Audio CD, ki omogoča ustvarjanje tako imenovanih hibridnih plošč, ki vsebujejo informacijsko plast za CD predvajalnike in dodatno informacijsko plast za SACD predvajalnike. Ta odlična inženirska rešitev ustvarja združljivost, ki je sprejemljiva za širok krog uporabnikov. O prednostih in morebitnih slabostih tega formata pa bomo pisali drugič.
Pričakovanja
Svetovna organizacija International Steering Committee (ISC) je maja 1996 pripravila seznam priporočil za nov format, ki ga je bilo treba še oblikovati. Sam format je po priporočilu moral imeti sistem za zaščito pred kopiranjem in določene protipiratske ukrepe, kompatibilnost z obstoječim CD formatom ter možnost shranjevanja zvoka, videa in podatkov. Poleg tega je bilo priporočljivo prilagoditi šestkanalni zvok, pa tudi večjo fizično vzdržljivost in vzdržljivost kot zgoščenka. Sam medij naj bo enostranski in ima premer dvanajst centimetrov. Najkrajša časovna zmogljivost plošče z največjo možno kakovostjo ne sme biti krajša od 74 minut. V zadnjih nekaj letih sta ISC in DVD Forum sodelovala pri promociji in določanju specifikacij za ta napredni format. Format DVD-Audio je bil soočen s številnimi protesti in izzivi glede svojega obstoja, saj lahko format DVD-Video vsebuje tudi zvok, video in navigacijo. Ima pa DVD-Audio več prednosti, predvsem višjo kakovost, to je »bit-rate«, ki je pri tem formatu 9,6 megabitov na sekundo, pri DVD-Video formatu pa je ta podatek 6,144 megabitov. Poleg tega ima DVD-Audio možnosti stiskanja MLP, zaščito pred kopiranjem in ga je mogoče predvajati z avdio predvajalnikom.
Zakaj potrebujemo to novo obliko? Odgovor je v dejstvu, da CD obstaja že več kot dvajset let in omogoča izključno shranjevanje stereo informacij.
Skupine in skladbe
Da bi razumeli vsebino plošče DVD-Audio, je treba pojasniti organizacijsko hierarhijo vsebine plošče. Vsaka stran plošče DVD-Audio se imenuje album. Vsak album lahko razdelimo na največ devet skupin, vsako skupino pa na 99 skladb. Doslej smo skladbe v angleščini imenovali track, torej »track«. Poleg tega lahko vsaka skladba vsebuje 99 indeksov. Med skupinami in skladbami je dodatna plast, imenovana Audio Titles (ATT). Ta sloj ignorirajo predvajalniki, ki lahko predvajajo samo zvočne diske. Poleg te hierarhije ima sama vsebina plošče DVD-Audio dva ločena direktorija. Prvi se imenuje AUDIO_TS in vsebuje zvok, besedilo, navigacijo in slike, medtem ko imenik VIDEO_TS vsebuje stisnjen zvok, gibljive slike in tudi navigacijo. Prav tu se skriva odgovor na vprašanje, zakaj DVD-Video predvajalniki ne berejo DVD-Audio plošč. Video predvajalniki sploh ne morejo videti imenika AUDIO_TS.
Kodiranje
Na ploščo DVD-Audio je možno postaviti zvok različne kakovosti. Glasbeni producenti in glasbeniki lahko namreč izberejo natančnost kvantizacije in vsak vzorec posnamejo s 16, 20 ali 24 biti. Poleg tega je možno izbrati različne frekvence vzorčenja (sampling) kot »potrošniško« kakovost (44,1, 88,2 ali 176,4 kiloherca) in »profesionalno« kakovost (48, 96 in 192 kHz). Opazno je, da so omenjene frekvence v razmerju ena proti dve in da ustrezajo nekaterim prejšnjim standardom. Rdeča knjiga standarda CD je kot standard predpisala frekvenco 44,1 kiloherca, ostale frekvence pa predstavljajo dvojne začetne vrednosti. Podobno je v profesionalnih vodah, kjer je znani standard traku DAT 48 kilohercev. Kot smo že omenili, format DVD-Audio omogoča namestitev do šestih zvočnih kanalov na eno ploščo. Če se ljudje iz glasbene industrije odločijo za standard 176,4 ali 196 kilohercev, ne bodo mogli prenesti vseh šestih kanalov. Ti standardi visoke ločljivosti so rezervirani samo za stereo predvajanje. Vseh šest kanalov pri tako visokih ločljivostih bi zavzelo toliko pomnilniškega prostora, da niti DVD ne bi mogel spraviti teh podatkov na en medij.
Ustvarjalci formata DVD-Audio so izkoristili dejstvo, da v prostorskem okolju niso vsi kanali enako pomembni. Ambientalni kanali na splošno vsebujejo samo zvoke iz okolice, zato so kodirani in postavljeni na manj pomnilniškega prostora. Zato so informacije, shranjene na plošči DVD-Audio, razdeljene v dve kanalski skupini (Channel Groups). »Kanalna skupina 1« nosi bolj pomembne in kritične informacije za celotno zvočno sliko, medtem ko kanalna skupina 2 vsebuje manj pomembne informacije. Prostorski kanali so lahko v eni od teh dveh skupin, vendar se nikoli ne sme zgoditi, da ima skupina 2 višjo stopnjo kvantizacije ali višjo frekvenco vzorčenja.
| 1. skupina | 2. skupina | |
| Frekvenca vzorčenja | 48 kHz | 48 kHz |
| 96 kHz | 96 kHz ali 48 kHz | |
| 44,1 kHz | 44,1 kHz | |
| 88,2 kHz | 88,2 kHz ali 44,1 kHz | |
| Bitov na vzorec | 16-bitni | 16-bitni |
| 20-bitni | 20-bitni ali 16-bitni | |
| 24-bitni | 24-bitni, 20-bitni ali 16-bitni |
Stiskanje
Čeprav ima DVD-Audio medij zelo veliko kapaciteto, večkanalna glasba v visoki ločljivosti znatno skrajša časovno kapaciteto diska.
| Zvočni format | Struktura podatkov | Časovno trajanje diska | |
| Ena plast | Dve plasti | ||
| Stereo | 24-bit/48 kHz | 250 min. | 460 min. |
| Stereo | 24-bit/192 kHz | 60 min. | 115 min. |
| Večkanalni | 16-bit/96 kHz (x6) | 60 min. | 115 min. |
| Večkanalni | 20-bit/96 kHz (x5) | 60 min. | 110 min. |
| Stereo + večkanalni | 24-bit/96 kHz (x2) + 24-bit/96 kHz (x3) + 24-bit/48 kHz (x2) | 40 min. vsak | 75 min. vsak |
Če predpostavimo, da bi bil format 24/96 stereo plus pet kanalov pri 24 bitih zadovoljiv format, bi bil čas predvajanja zelo kratek. Zato so se zatekli k stiskanju podatkov, ki sta ga zasnovala Michael Gerzon in Bob Stuart. Njihovo stiskanje so poimenovali Meridian Lossless Packing ali krajše MLP. Ta vrsta kompresije prihrani 50 odstotkov ali z drugimi besedami ustvari kompresijsko razmerje 2:1. Za primerjavo vas spomnimo, da ima priljubljeni format MP3 kompresijsko razmerje okoli 11:1.
Dodatki
Omenili smo, da lahko format DVD-Audio vsebuje tudi fotografije, ki so shranjene v ločeni datoteki z imenom Audio Still Video (ASV). Pred začetkom predvajanja glasbe lahko naprava naloži do 20 slik v pomnilnik in jih kasneje prikaže na zaslonu. Slike je mogoče samodejno zasukati ali prikazati pod nadzorom uporabnika.
Besedilo lahko postavite tudi na DVD-Audio disk. Statično besedilo lahko vsebuje imena izvajalcev in izčrpne informacije, dinamično besedilo pa lahko predstavlja besedilo skladbe, ki se trenutno predvaja. Kot poseben dodatek imajo DVD-Audio plošče lahko menije in navigacijski sistem.
Vtisi
Situacija je povsem preprosta. Za uživanje v zvoku visoke ločljivosti bomo potrebovali nov DVD-Audio predvajalnik, več DVD-Audio plošč, prostorski sistem 5.1 in TV sprejemnik. Poslušanje glasbe v formatu 5.1 zagotovo predstavlja novo vrsto užitka, a ali kaj takega res potrebujemo. Kar zadeva navigacijske menije in uporabo televizorja za manipulacijo kompleksne vsebine, moramo reči, da vse skupaj zveni nekako napihnjeno. Kaj je narobe s preprostim nadzorom skladb, ki smo ga vajeni pri običajnih CD predvajalnikih? Dejstvo je, da mora glasbena industrija z napredkom digitalne tehnologije napredovati, toda ali moramo znova kupovati vse glasbene izdaje. Seveda ne, saj bodimo iskreni, množice sploh ne bodo slišale nobene razlike med izdajami CD in DVD-Audio. Saj ne spadamo v to kategorijo, kajne?