O sistemih za avdio-video integracijo smo v naši reviji že govorili – Sonos, Olive in delno Teac so le nekatere izmed naprav, ki omogočajo mreženje in vzpostavljanje strežniških in odjemalskih sistemov. DLNA pa dviguje možnosti integracije na veliko višjo raven, saj omogoča komunikacijo med napravami različnih proizvajalcev, tipov in namenov. To je zelo pomembno, saj končnim uporabnikom ni več treba izbirati sistema v slogu: "Sistem X je bolj funkcionalen, sistem Y pa je lažje konfigurirati in nadzorovati. Katerega naj izberem?" Zdaj je rešitev preprosta: vzamete odjemalca enega proizvajalca, strežnik drugega in programski predvajalnik tretjega ter upravljate sistem s krmilnikom četrtega proizvajalca. Seveda je edini pogoj, da imajo izbrane naprave oznako DLNA. Organizacija Digital Home Working Group (DHWG) je bila ustanovljena junija 2003, ko so se vodilni proizvajalci na področju zabavne elektronike združili z idejo o izboljšanju združljivosti svojih izdelkov. Čeprav je težko preveriti in je za končne uporabnike razmeroma nepomembno, večina virov navaja družbo Sony Corporation kot glavni um te povezave. Leto pozneje, junija 2004, so bile objavljene prve specifikacije za združljivost naprav, združenje pa se je preimenovalo v Digital Living Network Alliance (DLNA), ki ga je obdržalo do danes. Kmalu za tem so se na trgu pojavili prvi izdelki s certifikatom DLNA. Danes je jedro DLNA sestavljeno iz 23 podjetij, ki predstavljajo gonilno silo organizacije, medtem ko je seznam pridruženih članov precej daljši – obsega približno 250 imen s področja zabavne elektronike, mobilnih naprav in segmenta IT ter kot podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem komponent in programske opreme. Organizacijo vodi izvršni direktor, upravni odbor pa sestavljajo predstavniki devetih največjih in najzaslužnejših članic: AwoX, Broadcom, Intel, Microsoft, Nokia, Panasonic, Philips, Samsung in Sony. Primarni cilj združenja je razvoj izdelkov, ki temeljijo na odprti arhitekturi in standardih, ki so široko razširjeni in enostavni za implementacijo. S tržnega vidika je po podatkih iz avgusta 2009 po vsem svetu prodanih več kot 5.500 izdelkov s certifikatom DLNA in več kot 200 milijonov teh naprav je doslej našlo pot do kupcev. Certifikat Prve specifikacije DLNA so bile objavljene junija 2004, trenutna različica pa nosi oznako 1.5 in je bila objavljena marca 2006. Specifikacije so bile posodobljene oktobra istega leta in niso prinesle bistvenih sprememb, temveč le razširjen seznam združljivih naprav. in podrobne določbe o zaščiti dovoljene vsebine. Specifikacije DLNA danes vključujejo mobilne naprave in tiskalnike, razširitev združljivosti z dveh na 12 razredov, izboljšave v arhitekturi, nove protokole za neposreden prenos gradiva (pretakanje v realnem času), podporo za naprave Bluetooth, pa tudi za nove digitalne formate. Praksa Možnosti sistema DLNA so tako raznolike, da bi njihov opis zavzel več strani, zato se bomo tokrat omejili na kratko predstavitev najbolj privlačnih in praktičnih možnosti. Predstavljajte si, da si lahko ogledate fotografije ali posnetke iz svojega digitalnega fotoaparata (ali mobilnega telefona) neposredno na LCD ali plazma televizorju in jih nato brezžično in z le nekaj ukazi shranite na domači multimedijski strežnik; ali za pošiljanje istih fotografij, spet brezžično, neposredno iz fotoaparata za tiskanje. Predstavljajte si, da je vsa avdio in video vsebina, ki ste jo postavili na domači medijski strežnik, takoj na voljo na velikem televizorju in glasbenem sistemu v dnevni sobi, na računalniku v otroški sobi in na vašem prenosniku. Skratka, predstavljajte si medsebojno povezanost vseh naprav v sistemu in popolno svobodo pri nadzoru in predvajanju multimedijskih vsebin. No, to je le nekaj možnosti in če vam je bila zgoraj navedena všeč, začnite razmišljati o sestavljanju sistema DLNA. Prihodnost Načrti skupine namigujejo na še bolj impresivne možnosti – naprave s certifikatom DLNA za avtomobile in sprejem omrežnega protokola IPv6 so le nekatere od napovedi. Glede na to, da število digitalnih multimedijskih naprav iz dneva v dan narašča, se povečuje tudi pomen povezave DLNA, istoimenski certifikat pa vse bolj postaja odločilen dejavnik pri izbiri naprave za končne kupce. Člane osrednjega promotorja DLNA sestavlja 23 podjetij, ki predstavljajo gonilno silo organizacije: Access, Awox, Broadcom, Cisco Systems, Comcast, Hewlett-Packard, Huawei, IBM, Intel, Kenwood, LG Electronics, Macrovision, Microsoft, Motorola, Nokia , NXP Semiconductors, Panasonic (Matsushita Electric Industrial), Philips, Pioneer Corporation, Samsung Electronics, Sharp Corporation, Sony Electronics in Toshiba. Sistem DLNA – kje začeti? V nadaljevanju bomo opisali postopek sestave sistema DLNA v osnovni obliki. Omenjeni proizvajalci in modeli so navedeni le kot primeri naprav, ki ustrezajo želenemu namenu, končna izbira pa je seveda samo vaša. Če šele sestavljate svoj prvi avdio-video sistem ali nadgrajujete obstoječega, razmislite o nakupu komponent s certifikatom DLNA. Čeprav še vedno niso med cenovno najugodnejšimi na trgu, lahko naprave z oznako DLNA danes najdemo že v srednjem razredu, s cenami, ki so tudi po naših merilih v coni realnosti. Računalnik kot osnova Osnova sistema DLNA je omrežje, in kjer je omrežje – so tudi računalniki, v eni od možnih oblik. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je to še ena točka na seznamu potrebne opreme, je resnica drugačna – vsak domači računalnik lahko prevzame vlogo multimedijskega strežnika. Za začetek predpostavimo, da ima vsak od nas doma vsaj en novejši namizni računalnik, opremljen z dvojedrnim procesorjem in vsaj dvema gigabajtoma pomnilnika RAM – tu se osnovne strojne zahteve končajo, saj bo takšen računalnik deloval delovanje strežnika brez težav. Kot edini dodaten strošek priporočamo dodajanje trdega diska s kapaciteto vsaj enega terabajta, kar pa ni več velik strošek, saj lahko za 70 evrov izbirate med priznanimi proizvajalci, kot so Western Digital, Seagate ali Samsung. Glede na to, da je danes vsak računalnik opremljen z vgrajenim omrežnim adapterjem, je od omrežne opreme potreben samo usmerjevalnik – priporočamo takšnega z vgrajeno brezžično dostopno točko po standardu IEEE 802.11n, ki vam bo prihranila napenjanje kablov in poskrbela za eleganten in enostaven dostop za vse večje število Wi-Fi naprav (prenosni računalniki, mobilni telefoni…). TP-Link TL-WR941ND lahko omenimo kot napravo, ki zagotavlja dobro kakovost izdelave, številne možnosti nastavitev in stabilno delovanje po razumni ceni. Naslednji korak je izbira programskega strežnika s certifikatom DLNA. Seznam certificirane programske opreme je precej dolg, a dosedanje izkušnje so TwonkyMedia Server uveljavile kot enega funkcionalno najbolj popolnih, a tudi najbolj univerzalnih strežnikov, saj podpira operacijske sisteme Windows, Linux in Mac. Poleg tega licenca velja za tri računalnike, kar omogoča povezavo treh fizično ločenih strežnikov v eno omrežje. Gledano skozi objektiv naložbe in dobička se 30 USD za strežnik TwonkyMedia res ne zdi drago. Po drugi strani pa, če želite znano ime in vas ne moti cena, sta na voljo Cyberlink Digital Home in Nero MediaHome, ki vam bosta za približno 80 USD zagotovila odlično funkcionalnost in preprosto uporabo. Tretjo možnost predstavljajo brezplačni strežniki, kot so Cidero, MiniDLNA ali WMC, ki delujejo precej dobro, vendar se je za popolno prilagoditev individualnim željam in potrebam uporabnika treba poigrati z možnostmi in delovanjem konkretnega program v praksi. Rezultati takega preizkusa bodo prinesli sklep o tem, kateri brezplačni medijski strežnik najbolj ustreza vašim potrebam. Komponente za predvajanje Če ste končali z opremljanjem domačega računalnika za novo vlogo, je čas, da izberete komponente, na katerih boste uživali v multimedijskih vsebinah. Televizorji s certifikatom DLNA niso več redkost, njihove cene pa so že zdavnaj zapustile področje znanstvene fantastike. Kot enega izmed začetnih modelov omenjamo Samsung LE32B650 – ta televizor je opremljen z zaslonom diagonale 81 centimetrov v polni visoki ločljivosti (1920 x 1080 pik), ethernet priključek pa omogoča povezavo v lokalno omrežje. Poleg predvajanja vsebin z domačega strežnika je na voljo tudi vrsta uporabnih in zabavnih funkcij (internet TV in predvajanje vsebin direktno z USB ključka, če naštejemo le nekatere). Poleg tega LE32B650 podpira priklop USB Wi-Fi adapterja, ki bo omogočil omrežno povezavo brez osovraženih kablov. Za shranjevanje lahko uporabite tudi zunanji trdi disk z omrežno povezavo, vendar ima to svoje omejitve glede nadzora in vstavljanja nove vsebine. Če se odločite za to možnost, bodo omenjene omejitve zahtevale občasno povezavo namiznega ali prenosnega računalnika s sistemom. Ko govorimo o A/V sprejemnikih, najprej pomislimo na Yamaho RX-V2065, ki se je nedavno odlično odrezala na našem testu. Poleg številnih kakovosti zvoka in slike, o katerih ste brali v prejšnji številki Hi-Files, ta Yamaha omogoča tudi povezljivost DLNA. Sklep Čeprav bi kdo mislil, da je sistem DLNA v končnem seštevku dražji od klasičnega sistema, to ne drži povsem. Prvič, ni več potrebe po avdio-video predvajalniku kot ločeni napravi – seveda ga lahko, če želite, dodate, a to vlogo sedaj prevzemajo druge komponente. Druga, zelo pomembna postavka, ki pa na prvi pogled ni tako vidna, je združljivost in razširljivost ter združljivost sistema z nekaterimi tehnologijami prihodnosti. V tem je vaš novi sistem DLNA najboljši sklop s številnimi možnostmi nadgradnje in ogromnim napisom "future proof" na sprednji plošči.