Digital Audio Broadcasting ali na kratko DAB je tehnologija za oddajanje zvočnih signalov z uporabo digitalnega prenosa. DAB je znan tudi kot Eureka 147 in je bil zasnovan predvsem za izogibanje znanim in pogostim nepravilnostim FM oddajanja. Digitalni prenos je že v teoriji boljši, zato zagotavlja boljšo zvestobo reprodukcije zvoka, ima večji potencial pri številu radijskih postaj, odpravlja značilno sikanje in mešanje programov. V državah, ki imajo urejen sistem DAB, je opaziti, da je DAB radijskih postaj celo trikrat več kot FM radijskih postaj. Tako lahko v Londonu najdete in poslušate več kot 50 radijskih postaj DAB. Ko rečemo urejen sistem, to pomeni, da so državni organi, torej RTV agencije, razdelile dovoljenja za postaje z nacionalno, regionalno ali mestno pokritostjo.
DAB je razvil konzorcij producentov in izdajateljev televizijskega programa, delo na tem projektu pa se je začelo že leta 1981 na nemškem inštitutu za radiodifuzijo (Institut für Rundfunktechnik). Prvi signal DAB je bil oddan v Nemčiji leta 1988. Nato je bil DAB razvit kot projekt za Evropsko unijo in so ga poimenovali EU147. V okviru tega projekta je bila razvita tehnika kodiranja avdio signala MP2 (MPEG-1 layer-2). Treba je bilo izbrati najboljši sistem kodiranja, modulacije in odpravljanja napak, zato je bila leta 1990 nameščena prva oblika tehnologije DAB, kot jo poznamo danes. Prva predstavitev tehnologije DAB je bila izvedena leta 1993 v Veliki Britaniji, dve leti pozneje pa je BBC kot prva medijska hiša zgradila prenosno omrežje in začela oddajati.
Kako deluje?
Skratka, DAB uporablja tehnologiji MPEG in COFDM, ki pretvarjata glasbo in govor iz analognega signala v digitalno binarno kodo. COFDM pomeni Coded Orthogonal Frequency Division Multiplex in na teh straneh se te teme ne bomo podrobneje ukvarjali. Kogar zanima, lahko na Googlu zlahka najde relevantne informacije, mi pa bomo le pojasnili princip delovanja COFDM.
Pri FM prenosu obstaja težava, ki je opredeljena kot večpotovna motnja. Multipath je izraz, ki ga uporabljamo za definiranje različnih poti signala od oddajnika do sprejemnika. Tako pri oddajanju FM signal, ki se odbija od zgradb, hribov ali obcestnih stebrov, v prejeti signal vnese motnje in šum. Tehnologija DAB ali COFDM v svojo korist uporablja večpotje, tako da sprejema signal iz več virov, ga obdeluje in filtrira motnje. Lahko rečemo, da DAB uporablja večpotje, pri čemer svojo pomanjkljivost spremeni v prednost. Obstaja cela teoretična literatura o tem, kako popraviti in filtrirati ta signal, ker zaradi različne prevožene poti prispe ob različnih časih. Preprosteje povedano, če poslušate DAB v avtu in velik predmet blokira signal iz ene smeri, ne boste slišali nobenih motenj kot pri FM oddajanju, ker bo sprejemnik DAB nenehno sprejemal signale iz številnih različnih virov. .
Leta 1995 je bil ustanovljen Evropski forum DAB, dve leti kasneje pa se je preoblikoval v Svetovni forum DAB, ki predstavlja 30 držav. Po tem je Svetovni forum DAB postal DMB Forum, ki sedaj predstavlja DAB in standard DMB (Digital Multimedia Broadcasting).
Čeprav se je leta 1996 prodaja radijskih sprejemnikov DAB razmahnila le v Veliki Britaniji in na Danskem, je tisto leto lahko signal DAB sprejemalo že 500 milijonov ljudi po vsem svetu. Takrat je delovalo več kot 1000 radijskih mest DAB.
Prednosti DAB
Prednosti FM oddajanja so zelo očitne – tehnologija je razširjena, proizvodni stroški pa zelo nizki. Pri FM oddajanju vsaka radijska postaja uporablja oziroma zaseda zelo širok razpon frekvenc, zato je število postaj na radijski lestvici skromno omejeno. Oddajanje DAB je veliko bolj učinkovito po stopnji izkoriščenosti frekvenčnega spektra, saj je na eni frekvenci možno "smestiti" več radijskih programov. Radijski sprejemniki, ki podpirajo DAB, imajo možnost izpisa vseh razpoložljivih radijskih postaj, na poslušalcu pa je, da izbere, katero želi slišati. DAB ima tudi možnost prenosa radijskega besedila, zato je možno na zaslonu sprejemnika izpisati ime skladbe, izvajalca in nekatere druge uporabne informacije. Ogledati si je mogoče celo seznam programov, ki sledijo na določeni postaji. Čeprav radijsko besedilo obstaja tudi na FM sprejemnikih v obliki signala RDS, skoraj noben sprejemnik ne more shranjevati postaj po imenu. Po drugi strani pa nekateri sprejemniki DAB ponujajo možnost prekinitve radijskega programa ali celo predpomnilnik v lokalnem pomnilniku naprave.
Ker lahko DAB oddaja več programov na eni frekvenci, so stroški vzdrževanja sistema veliko nižji. V eni frekvenci (multipleks) je mogoče prilagoditi skupno pasovno širino 1.152 kbps, ki jo je mogoče nadalje razdeliti na kanale.
Poleg tega je DAB veliko boljša rešitev v boju proti piratskemu oddajanju. DAB oddajanje ima tudi možnost uporabe drugačne bitne hitrosti, tako da je možno prihraniti pretok, če oddajamo govorno oddajanje. Na žalost so govori o varčevanju s pasovno širino povzročili, da številne postaje oddajajo mono signal!
Napake
Naj spomnimo, da je bil DAB izumljen z namenom povečati kakovost/zvestobo reproduciranega zvoka, zmanjšati motnje in povečati število postaj. V zadnjih dveh letih je bila DAB deležna številnih kritik, ki so zelo upravičene. Poročilo, ki so ga napisali člani BBC-jevega sektorja za raziskave in razvoj, je bilo namreč citirano na več spletnih mestih, ki se ukvarjajo s to tehnologijo. Navaja: "Kodiranje na 256 kbps je bilo ocenjeno kot zadostno za visokokakovosten stereo prenos. Vendar pa je majhno zmanjšanje na 224 kbps ustrezno, v nekaterih primerih pa je možno celo nadaljnje zmanjšanje na 192 kbps. To se večinoma nanaša na tako imenovano skupno stereo kodiranje, kjer se zvoki iz sredine zvočne slike ne kodirajo dvakrat in je mogoče narediti velik prihranek.Pri 192 kbps je že mogoče slišati nepopolnosti zvočnega gradiva relativno enostavno". Toda primerjajmo te podatke s kakovostjo FM oddajanja. Pri kodiranju MP2 velja, da je 256 kbps kakovost, ki je blizu kakovosti CD-ja, 224 kbps je enakovredna kakovosti FM, medtem ko je 192 kbps blizu kakovosti FM. Kje je torej problem?
bitna hitrost (kbps) | Raven kakovosti | Število postaj v multipleksu |
256 | blizu kakovosti CD-ja | 4 |
224 | FM kakovost | 5 |
192 | blizu kakovosti FM | 6 |
Težava je v tem, da večina postaj v državah, kjer je DAB zelo priljubljen, oddaja program s hitrostjo le 128 kbps. Razlog za tako nizko kakovost oddajanja je v tem, da so se izdajatelji odločili povečati število radijskih strani na račun kakovosti. Tako je mogoče v enem DAB signalnem multipleksu sprejeti kar 9 postaj, ki oddajajo v kakovosti 128 kbps. Če bi se odločili zmanjšati število strani samo za eno, bi lahko preostalih 8 strani oddajali z bitno hitrostjo 160 kbps, kar je spet slabše od kakovosti FM signala. Seveda ima v vsej zgodbi zelo pomembno vlogo tudi denar. Tako smo zasledili podatek, da je za oddajanje signala DAB v Angliji s kakovostjo 256 kbps treba plačati 192 tisoč funtov za lokalno pokritost, če bi oddajali v 128 kbps, pa bi plačali dvakrat več. Oddajanje FM signala stane 60.000 funtov, kar je veliko ceneje. Da bi bila zadeva še hujša, nekatere postaje oddajajo signal v mono kvaliteti, čeprav je možno poslušati njihov program v stereo tehniki prek FM.
Največjo pozornost je kakovost oddajanja signala DAB pritegnila julija 2006, ko se je BBC odločil znižati bitno hitrost s 192 na 160 kbps za Radio 3. Zaradi poslabšanja kakovosti je ta medijska hiša prejela zelo veliko število pritožb, čez nekaj časa pa se je kakovost vrnila na prejšnjo raven.
DAB+
Svetovni forum DMB je novembra 2006 izdal sporočilo za javnost, v katerem je napovedal uporabo kodiranja AAC+ in izboljšanega sistema za odpravljanje napak. Če smo popolnoma jasni, je sistem kodiranja AAC+ sistem stiskanja podatkov z izgubo, kar pomeni, da se med stiskanjem izgubijo segmenti signala (podobno kot kodiranje MP3). Novi standard se imenuje DAB+. Novi sprejemniki, ki podpirajo novi DAB, so se začeli prodajati šele letos in napovedano je bilo, da bo stari sistem opuščen, ko bo večina sprejemnikov podpirala DAB+. Novi DAB naj bi bil tri- do štirikrat bolj učinkovit, kar bo prineslo boljšo kakovost oddajanja oziroma povečanje števila postaj. Najverjetneje se bo zgodila kombinacija teh dveh izboljšav in videli bomo, ali bo zmagala kakovost ali količina.
Izklop FM oddajanja
Mnogi so menili, da je treba leta 2012 ukiniti FM, skupaj z analogno televizijo. To ne drži, saj za zdaj ni omenjenih datumov za ustavitev FM. Po nekaterih ocenah bo FM trajal do leta 2017 in morda celo 2020. Problem morebitnega prenehanja oddajanja FM signala je v tem, da je v uporabi veliko več FM sprejemnikov kot DAB sprejemnikov. Ko bo FM na poti, bodo prodani sprejemniki DAB zaradi uporabe sistema DAB+ že preseženi.
Z nami
Glede na to, da je bil nekakšen red v FM radiodifuzijo pri nas uveden šele pred nekaj leti, DAB radiodifuzije v bližnji prihodnosti ne gre pričakovati. Seveda tudi preklop na DAB+ ne pomaga. Na domačem trgu avdio opreme se distributerji praviloma izogibajo uvozu sprejemnikov, ki podpirajo DAB. Omenimo, da bi bili v tem primeru priljubljeni tunerji Rotel RT-06, Harman/Kardon TU970, Cambridge Audio Azur 640T V2 in podobni. Podjetja, ki proizvajajo prenosne DAB sprejemnike, kot sta Pure in Tivoli, zavzemajo velik prostor na tujih sejmih.