Popolna rešitev
V samo petih letih je podjetje DALI prehodilo dolgo pot od lansiranja prvih slušalk do predstavitve brezžičnega modela, ki se postavlja ob bok najboljšim.
Čeprav vizualno spominjajo na manjši (in precej starejši) model IO-6, predvsem po obliki resonatorja in zgornjega nosilca, IO-12 izstopajo po bistveno večjih podlogah, takojšnjo prepoznavnost pa zagotavljajo njihovi pravokotne oblike. Čeprav tudi po vseh teh letih oglate blazine vedno na prvi trenutek povezujemo z neudobjem, je resnica povsem drugačna – te blazine so tako velike, da zlahka pokrijejo celotno ušesno školjko (in morda ostane še kaj prostora), in pritisk na površino glave je res popolnoma izmerjen. Blazinice so oblečene v nekakšno usnje in polnjene z zelo mehko peno, pozitivna stvar pa je, da jih je mogoče enostavno odstraniti za čiščenje ali zamenjavo.
DALI IO-12 so najbolj vsestranske slušalke, kar smo jih preizkusili doslej.
Resonatorji so pritrjeni na blazinice, ki so okrogle in veliko manjše, a danskemu proizvajalcu je nekako čudežno uspelo doseči popolno harmonijo teh dveh komponent. Skrivnost se morda skriva v elegantni barvni shemi, ki jo v tovarni imenujejo Dark Chocolate in gre za temno rjav odtenek večine slušalk z detajli v zlati barvi. Resonatorji so izdelani iz lepo obdelane plastike, s sijajnim zaključkom na zunanjih površinah in logotipom podjetja.
Čeprav bi kdo mislil, da so površine desnega resonatorja občutljive na dotik, so opremljene s stikali in se odzivajo na pritisk, tako da gre v resnici za klasične gumbe, s katerimi upravljamo predvajanje in klice ter krmilimo ANC sistem. Na robu desnega resonatorja so še trije gumbi, vhod USB-C, svetlobni indikatorji in – zanimivo – vdolbina za ponastavitev slušalk, na levi strani pa najdemo le 3,5 mm vhod za analogni priklop slušalk. kabel. Velika resonatorja sta povezana z nosilcem, ki ima kovinsko osnovo, prav tako v zlati barvi, zgornji del pa je prevlečen z usnjem. Spodnji del nosilca, t.i. zadrga, v srednjem delu, je opremljena z mehko površino, ki je zasnovana tako, da leži na vrhu glave. Po pričakovanjih je slušalke mogoče nastaviti po vseh treh oseh.
Pri tehničnih rešitvah so IO-12 predstavljene kot skoraj vsemogočne slušalke, sam proizvajalec pa navaja, da je bila vodilna ideja ustvariti slušalke, ki bodo enako dobro zvenele pri vseh vrstah povezljivosti. Bluetooth v različici 5.2 podpira kodeke AAC, aptX, aptX HD in aptX Adaptive, na voljo pa je tudi digitalna povezava prek priključka USB-C, ki podpira ločljivost do 96 kilohercev in 24 bitov, zato slušalke nosijo uradni Hi -Zvočno potrdilo Res. IO-12 lahko uporabljate tudi v pasivnem načinu, 3,5 mm vhod pa lahko uporabite za povezavo z različnimi ojačevalniki za slušalke – nazivna impedanca 25 ohmov pomeni, da se bodo IO-12 dobro obnesli z večino, vključno z mobilnimi žarometi. Druga pomembna lastnost teh slušalk je sistem za zmanjševanje hrupa okolice – popularni ANC oziroma v primeru DALI AANC (Audiophile Active Noise Cancellation), ki vključuje tudi način Transparency.
Znotraj resonatorja so zvočniške enote SMC, ki so opremljene s 50 mm diafragmami iz papirnatih vlaken in gumijastim vzmetenjem. Magnet je neodim, preostali del pogona pa je iz SMC (Soft Magnetic Composite) materiala, ki je nadomestek za železo in vpliva na zmanjšanje popačenj in motenj. Ta rešitev DALI se uporablja tudi za enote za vgradnjo v zvočnike, zato je SMC mogoče najti tudi v seriji EPICORE. Ojačitev je pričakovano izvedena v razredu D, proizvajalec pa ne navaja kapacitete notranje baterije, temveč le, da je avtonomija glede na način uporabe lahko do 35 ur. Na koncu je treba poudariti, da so slušalke zaščitene pred prahom in vlago po certifikatu IP52.
Test
S povezavo bluetooth aptX HD in predvajanjem iz Tidal na telefonu so IO-12 zveneli res odlično. Če tem slušalkam posredujete kakovosten zvok, tudi prek nekoliko izgubljene povezave, bo notranji DSP opravil odlično delo pri njegovem oblikovanju. Celoten kolorit se nagiba proti toplejši strani, zato so toni bolj nasičeni, vendar ne nenatančni ali motni – vse je predstavljeno dovolj jasno, da ohrani zvestobo reprodukcije. Po drugi strani pa IO-12 prinašajo polnokrvno in sočno predstavitev, o kateri lahko Sennheiser Momentum le sanja, poleg tega pa so na dolgi rok zelo udobni. Tukaj je jasno, da je proizvajalec zavestno žrtvoval izjemno natančnost, da bi poslušalcu zagotovil žameten in plemenit zvok. Tudi dinamika je odlična in IO-12 so sposobni reproducirati zelo tihe in zgledno čiste note. Ker DALI ni pripravil aplikacije s temi slušalkami, so nastavitve zvoka reducirane na vnaprej določena Hi-Fi in Bass načina, kjer je prvi nevtralen, drugi pa poveča najnižji obseg.
Preklop na USB povezavo pa nam je pokazal nekatere omejitve Bluetooth prenosa. Poslušali smo isti album (Pink Floyd – “Animals”, Tidal), le da zdaj prek USB povezave z PC-jem in že v uvodni “Pigs on the Wing (Part One)” smo dobili bolj prostorno, zračno predstavitev. Posamezni toni so bili bolje definirani, hkrati pa bolj slojeviti in verodostojni. Predvsem nas je presenetil oddaljen, a jasen odmev v ozadju, ki je glasbi dal atmosfero, po kateri se spominjamo tega albuma. Čistejši toni, bolj nevtralne barve in večja natančnost niso zmanjšali življenja in duše glasbe, ki jo IO-12 tako dobro prikazuje. Nekoliko svetlejša, odprta, a lahkotna reprodukcija nas je spomnila na nekatere uspešne modele zvočnikov DALI in lepo je, da je proizvajalec svojo zvočno filozofijo uspel prenesti tudi na te slušalke. Lepo je tudi, da ANC nima več tako rekoč nobenega vpliva na zvok, zato lahko srečni lastniki pričakujejo enakomerno kakovost predvajanja v vseh pogojih.
Da bi vzpostavili končni domet teh slušalk in njihovih gonilnikov v pasivnem načinu, smo jih končno povezali z zunanjim ojačevalnikom glave/DAC iFi Audio iDSD Diablo 2. Ta zmogljiva naprava nam je zlahka pokazala, da je IO-12 lahko še boljši, saj posamezne tone so še dodatno izpopolnili in pridobili skoraj otipljivo prezenco. Slušalke DALI so zagotovile čudovito slojevito predstavitev not z nekakšno “globinsko ostrino” – kar bi bila sposobnost slušalk, da jasno prikažejo sekundarne tone, ki bi jih lahko prezrli v splošnem vrstnem redu, vendar so odgovorni za izboljšano razmnoževanje. Na nasprotnem koncu lestvice je makro dinamika izboljšana zahvaljujoč brezkompromisnemu nadzoru nizkih tonov, a tudi popolnoma temnemu ozadju, ki ga je oblikoval Diablo 2.
Po tem vpogledu v vse kvalitete preizkušenih slušalk je treba omeniti nekaj resnih pomanjkljivosti. Slušalke takšnega kova bi najprej morale imeti svojo aplikacijo – razumemo željo po čim enostavnejši uporabi, vendar bi aplikacija omogočala veliko širši nadzor parametrov predvajanja in izravnavo po želji uporabnika. Nato bi lahko dodali več možnosti ANC, kot tudi spremenljive možnosti za odpravljanje hrupa, vse sekundarne funkcije pa bi bile lahko na enem mestu, lepo in pregledno urejene. Na koncu je odličen začetni vtis udobja pokvaril reber, ki je – vsaj ko gre za glavo avtorja tega besedila – pretrdo oblazinjen oziroma na nek način slabo oblikovan. Pritisk na glavico bi namreč po nekaj urah postal premočan, kar bi za kratek čas rešili z nežnim premikanjem traku, vendar bi se neprijeten občutek kmalu preselil na ta del glave. Še enkrat, upoštevajte, da je to le naša izkušnja, vendar se ne spomnimo, kdaj smo nazadnje imeli takšen primer.
Zaključek
Čeprav DALI ne sodi med specializirana podjetja za proizvodnjo slušalk, moramo priznati, da je s tem modelom naredil pomemben korak naprej. IO-12 so res odlične slušalke za vse priložnosti, ki odlično zvenijo prek bluetootha in še bolje prek digitalne povezave, z dodatkom solidnega čelnega ojačevalca pa se postavljajo ob bok številnim domačim slušalkam v razredu do več sto evrov. Resnost pristopa poudarja celoten paket, ki vsebuje zelo lepo trdo škatlo in celoten komplet kablov in adapterjev v namenskem predalu. Čeprav je vsota, ki jo je treba zanje odšteti precejšnja, so DALI IO-12 najbolj vsestranske slušalke, kar smo jih preizkusili doslej.