Blu-ray

Vse od uvedbe konkurenčnih visokoločljivostnih formatov Blu-ray (BD) in HD DVD leta 2006 je bilo jasno, da je na obzorju tržna bitka. Korporacija Toshiba, odgovorna za razvoj formata HD DVD, je 19. februarja 2009 objavila, da ustavlja razvoj, proizvodnjo in prodajo predvajalnikov in snemalnikov HD DVD, kar pomeni, da je tržna pot Blu-ray popolnoma jasna in uspeh je zagotovljen. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je ta odločitev nerazumna, saj sta oba formata našla pot do kupcev, globlji pregled prodajnih rezultatov pokaže, da je bil Blu-ray v lasti korporacije Sony vseeno veliko uspešnejši. Najprej je treba pojasniti, da sama tehnologija v tem boju ni igrala nobene vloge, saj je bila končna kakovost reprodukcije formata Blu-ray in HD DVD tako rekoč izenačena, hkrati pa daleč nad standardom DVD. Prevladal je širši marketinški pristop korporacije Sony, ki je temeljil predvsem na igralni konzoli PS3, ki je bila od svojega pojava leta 2006 opremljena s predvajalnikom Blu-ray. Na ta način je Sony svoj Blu-ray sprejel v več kot 10 milijonih družin, ne da bi šteli prodajo samostojnih in PC bralnikov BD. Po drugi strani je Toshiba prodala okoli milijon HD DVD predvajalnikov, povezava z Microsoftovo igralno konzolo Xbox 360 pa ji ni prinesla posebne prednosti, saj je bilo treba HD DVD predvajalnik za Xbox kupiti posebej, v obliki zunanjega napravo. Nenavadna odločitev, saj danes že laiki vedo, da je prodaja "vse vključenih" paketov v kombinaciji s prihodom do strank "na noge" najbolj zanesljiv način prodaje, popularizacije in globalnega množičenja novih standardov v čemer koli. Drugi, enako pomemben dejavnik je dejstvo, da je korporaciji Sony uspelo pridobiti največje hollywoodske filmske studie, zahvaljujoč podružnici korporacije – Sony Pictures. Od začetka so bila velika imena, kot sta Walt Disney in studia 20th Century Fox, na strani Blu-ray. Seveda tudi Toshiba ni ostala brez podpore, tako da so studii Paramount, Universal in Warner Bros svoja nova dela izdali na HD DVD ploščah. Če je do začetka letošnjega leta kazalo, da so moči izenačene, je bila točka preloma odločitev studiev Warner Bros, da zamenjajo stran in se pridružijo založnikom Blu-ray. Odločitvi tega velikega podjetja sta sledili obe največji filmski verigi v ZDA, Target in Blockbuster. Po tem je bilo jasno, da HD DVD odhaja v zgodovino in da je novi industrijski standard, naslednik formata DVD – Blu-ray. Številni tržni analitiki takšen razplet dogodkov pojasnjujejo z dejstvom, da je bila korporacija Sony že udeležena v omenjenem, zelo podobnem dvoboju med video formatoma Betamax in VHS. Pred približno četrt stoletja je namreč Sonyjev Betamax izgubil s formatom VHS, ki ga je razvilo podjetje JVC. Čeprav je Betamax zagotavljal boljšo kakovost snemanja, so bili VHS stroji cenejši in so tako v razmeroma kratkem času osvojili večino trga. Poraz, ne glede na to, kako boleč in drag je bil, ga je Sony znal izkoristiti na pravi način. Po letih spraševanja o porazu so v novo bitko vstopili z veliko več izkušnjami in tržnimi analizami, na splošno veliko bolje pripravljeni od tekmecev. To nakazuje tudi genialno preprosta poteza: opremljanje nove generacije svetovno priljubljene konzole Play Station z bralnikom Blu-ray. V samem startu to pomeni, da se je vsak kupec konzole PS3 že odločil (se pravi, da se je korporacija Sony odločila za njegov format). Kajti kdo od nas bi poleg BD bralnika, ki je že prisoten v hiši, kupil še HD DVD predvajalnik? Čeprav se zdi odločitev o umiku HD DVD predvajalnikov iz proizvodnje ponižujoča za podjetje kalibra Toshibe, se analitiki strinjajo, da bo takšna poteza dejansko povečala dobiček skupine. Nastale izgube nikakor niso majhne, ​​a daleč od tega, da bi lahko ogrozile velikana tega obsega, ki mu zabavna elektronika predstavlja le en del proizvodnega programa. Naj pojasnimo: čeprav se zdi, da je na trgu manj aktivna (z vidika končnih kupcev), se Toshiba po velikosti, številu zaposlenih in obratu kapitala postavlja ob bok Sonyju. Bistvo je, da je Toshiba veliko manj osredotočena na trg končnih potrošnikov kot večina drugih velikih blagovnih znamk zabavne elektronike. Izdelki, kot so prenosni računalniki, DVD-predvajalniki in televizorji, predstavljajo le 6 % dobička tega podjetja, 80 % pa proizvodnja mikročipov, izdelkov za težko industrijo, medicinske opreme ter proizvodnje opreme za jedrske elektrarne. . Pravzaprav se ocenjuje, da bo opustitev standarda HD DVD povečala dobiček korporacije za približno 370 milijonov dolarjev letno. Na koncu pa je najbolj pomembno, da imamo od celotne situacije mi, končni uporabniki, dobiček. Kot smo že povedali, razlik v kakovosti reprodukcije med obema konkurenčnima formatoma tako rekoč ni bilo, zato je skrb odveč. Pomembno pa je, da je vzpostavljen nov industrijski standard, naslednik formata DVD, in nam ni več treba voditi "dvojnih knjig", skrbeti za kompatibilnost ali odšteti denarja za nakup dveh predvajalnikov. Po drugi strani pa mnogi tržni analitiki menijo, da je to zadnja "formatna bitka" v zgodovini multimedijske industrije, saj vse več uporabnikov prenaša filme z interneta, jih shranjuje na trdi disk in uporablja računalnik, opremljen z ustreznimi kodeke in povezan s HD surround A/V sistemom. Zato vse več potrošnikov opušča nakupe posameznih naprav in se obrača k ogromnim možnostim multifunkcijskega domačega računalnika s hitro internetno povezavo. Poleg tega se zdi, da je trg zasičen z izdelki visoke ločljivosti in kakovosti reprodukcije, besede, ki zagotavljajo uspeh, pa so: preprostost, dostopnost in združljivost. Kajti, kako drugače (s tržnega vidika) razložiti svetovno priljubljenost formata MP3 v primerjavi z vrhunskimi, a dragimi in nekompatibilnimi formati Super Audio CD in DVD-Audio? Seveda lahko rečemo, da gre za formate, ki se po kvaliteti reprodukcije ne morejo primerjati, a spet je priljubljenost standardov SACD in DVD-Audio več kot porazna, medtem ko MP3 presega tudi najbolj nore sanje svojih ustvarjalcev. In konec koncev je tisto, kar daje formatu dolgo življenje in mesto v zgodovini, prav njegova množičnost in razširjenost. Obstaja lahko samo en disk Blu-ray (BD) je razvilo združenje Blu-ray Disc Association (BDA), ki vključuje nekatera vodilna svetovna imena na področju zabavne elektronike, vključno z velikani, kot so Sony, JVC, Panasonic, Pioneer, korporacija Samsung in mnogi drugi. Format Blu-ray trenutno podpira več kot 180 proizvajalcev zabavne elektronike, strojne opreme za osebne računalnike in video iger. Tudi vodilne svetovne založbe in filmski studii (Walt Disney, 20th Century Fox, Warner Bros, Paramount, Sony, Metro-Goldwyn-Mayer in Lionsgate) objavljajo svoje izdaje v tem formatu. Blu-ray je format nove generacije, razvit za snemanje in predvajanje videoposnetkov visoke ločljivosti (HD – High Definition) ter shranjevanje velikih količin podatkov. Dimenzijsko popolnoma v skladu z obstoječimi standardi (premer 120 mm, debelina 1,2 mm) ima plošča Blu-ray kapaciteto 25 gigabajtov v enoslojni (enoplastni) in 50 gigabajtov v dvoslojni ( dvoslojna) različica. Teoretično lahko BD disk podpira do osem slojev zapisov, kar poveča kapaciteto na 200 gigabajtov oziroma preko 36 ur HD videa. Ime Blu-ray (angleško blue ray) izhaja iz vijolično modrega laserskega žarka, ki se uporablja za snemanje in branje podatkov. Za razliko od rdečega žarka, ki se uporablja v formatu DVD z valovno dolžino 650 nanometrov, ima "modri žarek" valovno dolžino 405 nanometrov, kar omogoča branje gostejšega zapisa in s tem večjo kapaciteto plošče. Za zdaj so predvidene tri oblike: BD-ROM (samo za branje), namenjen distribuciji HD filmov, iger, programske opreme in podobno; BD-R (zapisljiv), za snemanje HD video posnetkov in shranjevanje informacij; BD-RE (rewritable), za večkratno snemanje in brisanje določenega gradiva. Poleg naštetega je tu še BD/DVD/CD hibrid, ki zahvaljujoč kompatibilni optiki omogoča predvajanje plošč v BD, DVD in CD formatu. Glede na specifikacijo diska Blu-ray vidimo, da 1x ustreza branju 36 Mbps (megabitov na sekundo), vendar HD filmi zahtevajo hitrost prenosa 54 Mbps, tako da je minimalna hitrost v praksi 2x (72 Mbps) . Tudi zahvaljujoč večji numerični aperturi v primerjavi z DVD-jem in HD DVD-jem Blu-ray dosega enake vrednosti branja pri nižjih hitrostih vrtenja. Povečanje hitrosti na 8x (288 Mbps) je že na vidiku, skok na 12x (400 Mbps) pa lahko pričakujemo nekoliko kasneje. Ko gre za video kodeke, Blu-ray v vseh različicah podpira MPEG-2, MPEG-4 AVC in SMPTE VC-1 standard. Seznam zvočnih kodekov je veliko večji, na njem srečamo Linear PCM (LPCM), Dolby Digital (DD), Dolby Digital Plus (DD+), Dolby TrueHD, DTS Digital Surround, DTS-HD High Resolution Audio in DTS-HD Master. Avdio. To seveda ne pomeni, da so založbe dolžne uporabljati te kodeke v svojih izdajah, temveč le, da so navedeni kodeki nujno podprti na vseh različicah BD diska.

BLU-RAY VIDEO KODEKI
MPEG-2 Uporablja se za formate DVD in HDTV
MPEG-4 AVC Del standarda MPEG-4, znan tudi kot H.264
SMPTE VC1 Microsoftov standard, uporabljen za format WMV
BLU-RAY AVDIO KODEKI
Linearni PCM (LPCM) Do 8 kanalov nestisnjenega zvoka
Dolby Digital (DD) 5.1 prostorski zvok, uporabljen v formatu DVD
Dolby Digital Plus (DD+) Izboljšan Dolby Digital, 7.1 kanalov
Dolby TrueHD Do 8 zvočnih kanalov, kodiranih brez izgube
DTS Digital Surround 5.1 prostorski zvok, uporabljen v formatu DVD
DTS-HD zvok visoke ločljivosti Izboljšan DTS Digital Surround, 7.1 kanalov
DTS-HD Master Audio Do 8 zvočnih kanalov, kodiranih brez izgube

Do sedaj se je vsak izmed nas udeležil vsaj ene odlične video predstavitve visoke ločljivosti. V skladu s svetovnimi tržnimi trendi in nenehnim padanjem cen hišne in računalniške elektronike je Blu-ray predvajalnike pri nas trenutno mogoče kupiti za okoli 300 evrov v samostojni različici ali za 120 do 150 evrov kot optični čitalnik za PC. Čeprav so LCD televizorji, ki podpirajo polno HD ločljivost (1920 x 1080 slikovnih pik), še vedno precej dragi, so TFT-LCD monitorji z diagonalo 24 palcev in največjo ločljivostjo 1920 x 1200 pik na voljo že za okoli 350 evrov, kar z malo varčevanja lahko ustrezajo gospodinjskemu proračunu in brez najetja posojila. Navsezadnje, katero koli izmed številnih različic sestave sistema HD boste izbrali, je nekaj gotovo – filme boste gledali v formatu Blu-ray. Zanimivosti Ker po zakonu o avtorskih pravicah ni mogoče avtorsko zaščititi besede iz vsakdanjega govora, so se ustvarjalci formata zatekli k malemu triku, saj so namenoma izpustili zadnjo črko besede Blue, da bi omogočili vpis avtorskih pravic na ime Blu-ray Disc.