Teoharjev sistem zvočnikov III

Moč in magija makedonskega melosa

Zakaj po nenapisanem pravilu hi-fi večinoma prihaja s severa in kako en oblikovalec z juga Evrope uspešno podira ta stereotip in mednarodne meje.

Le nekaj tednov je minilo, odkar smo letos jeseni prvič slišali komponente Teoharov na Too Loud Festu v Zagrebu, do premiere tega makedonskega podjetja na Hi-Files Show 2019, ki je povzročila plaz pozitivnih odzivov obiskovalcev. Čeprav šele na začetku širitve trga, saj Teoharov še nima distribucije ali zastopnikov izven Makedonije, proizvodnja in prodaja pa potekata po neposrednih naročilih kupcev, uspeh od prvega sejma v Pakracu pred tremi leti do pozitivnih vtisov Srajana Ebaen iz 6Moons ni prišel čez noč.

Talent in strast do zvoka

Veselin Teoharov se je za zvok začel zanimati že v najstniških letih, ko je konstruiral prve naprave in za diplomsko nalogo na tehnični šoli izdelal dual-mono ojačevalnik, katerega topologija bo kasneje postala njegov zaščitni znak. Kot študent elektronike in telekomunikacij v Skopju se je zaposlil v očetovem podjetju, ki se je ukvarjalo s telekomunikacijsko tehnologijo, kjer je pridobival praktične izkušnje na področju analogne in digitalne elektronike, prenosa signalov in motenj. Tam je bil tudi dobro opremljen laboratorij, kjer je raziskoval in razvijal svoje naprave, a tudi nova področja, kot sta digitalna pretvorba in prenos signala.

Kljub nadaljevanju izpopolnjevanja ojačevalnikov je kot magistrsko delo prva komponenta, ki je izšla pod imenom Teoharov, zvočnik I. Sledil mu je model zvočnika II, oba dvojna sistema s funkcijo prilagodljivega matematičnega križanja. Tu je bila jasno izražena filozofija proizvajalca, da pasivni zvočniki ne zahajajo v trisistemski segment, ki je ostal rezerviran izključno za aktivne sisteme.

Sistem zvočnikov III

V nomenklaturi zvočnikov Teoharov so številke razvrščene po velikosti modela, medtem ko "sistem" v imenu nakazuje, da gre za aktivne zvočnike. Največji med njimi, Loudspeaker System III, je bil predstavljen na letošnjem Hi-Files Showu. Vizualno ti kolosi, od katerih vsak tehta 82 kilogramov, puščajo mogočen vtis, vendar njihove dimenzije še vedno niso prevelike, da bi si jih zamislili ali postavili v dnevno sobo. Spodaj bomo videli, kako ga je mogoče prilagoditi večini prostorov.

Loudspeaker System III ima skupno šest ScanSpeak enot v štirismerni konfiguraciji. Na spodnji strani omarice in akustično ločeno od nje se nahaja 9" Revelator dolgometni nizkotonec v aluminijasti plošči debeline 10 milimetrov in kompresijskim načinom za frekvence do 60 hercev, ki jih poganjata dva mostička. Moduli ICEPower s skupno močjo 500 vatov z višino 10 decibelov glede na nizke tone. Na sprednji strani ohišja sta dva 8" basa serije Discovery v 25-litrski kompresijski škatli, ki ju poganjata tudi dva 150- watt ICEPower moduli, ki pokrivajo območje do 150 hercev. Nad njimi sta nameščena na aluminijasto ploščo, ki je tudi zvočno izolirana od ohišja, srednjetonec in visokotonec v konfiguraciji MTM: dva 5,5-palčna gonilnika Discovery, ki pokrivata razpon do štirih kilohercev, in enopalčni visokotonec z mehko kupolo z razponom do 35 kilohercev, oziroma s 150 oziroma 100 vatnimi ojačevalniki. Dve stranski odprtini, ki spominjata na bas-refleksne tunele, in ena na zadnji strani sta pravzaprav odprtini za naravni pretok zraka in hlajenje ojačevalnih modulov izven kompresijskih volumnov vseh razponov. Skupna izhodna moč napajalnih modulov je približno en kilovat. Vse zvočniške enote so priključene neposredno na ojačevalne module, brez kretnic.

Celotno upravljanje signala je zaupano pametnemu modulu Accuton, ki združuje digitalno kretnico, DSP in A/D pretvorbo. Ta zvočnik namreč preko istega XLR vhoda sprejema digitalne AES/EBU in S/PDF signale ter uravnotežen analogni signal in izvaja samodejno prepoznavanje in prilagajanje tipa signala. Zraven je činč vhod za krmilni signal ob vklopu z izbiro dveh napetostnih nivojev za združljivost s predojačevalnikom Teohar's Amplifier in morebiti drugimi napravami, ki imajo to funkcijo. Seveda je tu tudi omrežno stikalo za napajanje zvočnikov.

Omenjeni DSP modul omogoča prilagajanje relativne glasnosti in mejnih frekvenc, s čimer dosežemo prilagajanje ustreznemu prostoru v območju od -90 do +20 decibelov. Zvočnik je tovarniško nastavljen z ravnim frekvenčnim odzivom. Na zadnji strani sistema se nahaja konfiguracijski ethernet priključek, preko katerega lahko prek namizne aplikacije dostopate do sistemskih nastavitev. Aplikacija ima dva načina: uporabniški, kjer so nastavitve omejene znotraj določenega obsega, da zvočnik ni popolnoma uničen, medtem ko poseben tovarniški način, zaščiten z geslom, omogoča popoln dostop do nastavitev. Teoharov ponuja tudi možnost prilagajanja glede na odzivnost sobe za doplačilo.

S kompenzacijo frekvenčnega odziva v DSP z uporabo aplikacije je bila za začetek dosežena optimalna povezava zvočnika in prostora.

Masivna omara je izdelana iz trdo stiskanega mediapana debeline 31 milimetrov, sestavljena z lepilom D4 in sloni na dveh prečnih nosilnih tirnicah z mehansko izolacijo od podnožja, pa tudi od omare.

Test poslušanja

Z množenjem pasov na zvočniku se poveča tudi težava pri njihovem ujemanju po frekvenci, amplitudi in času. Drugi par rokavic so težave v digitalni domeni in pretvorbi ter vzbujanju izhodnih ojačevalnikov. Ko se prvič srečate s temi zvočniki, bi pričakovali, da se boste morali navaditi na določeno šolo zvoka ali narediti kompromis z zvokom te velikosti v napačni sobi. Pri sistemu zvočnikov III ni bilo tako. S kompenzacijo frekvenčnega odziva v DSP z uporabo aplikacije je bila za začetek dosežena optimalna povezava zvočnika in prostora. Kot vir je bil uporabljen programski predvajalnik iz osebnega računalnika.

Prvi vtis je, da se zvočni razpon pred poslušalcem res zlije v eno celoto. To je še posebej slišno pri tekoči reprodukciji akustične glasbe, kjer so bas, kitara in vokal precej ločeni. V najnižjih registrih je kompresijski bas briljantno utežen, nizkotonec pa samo poudari obrise informacij iz sprednjih nizkih tonov. Vrhunsko implementirani D'Appolitov srednji in visoki obseg skupaj zagotavljata zmerno, mehko usmerjenost in ustvarjata naravno širok oder, brez pretiravanja položaja vokalov. Srednjetonski zvočniki, ki pokrivajo celotno območje, do precej visokih štirih kilohercev, oddajajo celotno informacijo človeškega glasu in kar nekaj instrumentov, v topli in življenjski harmoniji. Na splošno prostorska predstavitev nikoli ne preseže realnega nastopa v živo ali koncerta. Res je, da globinska predstavitev teh zvočnikov daje nekoliko omejeno globino, vendar ta pritožba prihaja na račun sorazmerno omejene velikosti prostora in majhne oddaljenosti od zadnjih sten. V visokem območju tekstilni visokotonec zagotavlja natančne informacije. Na tej točki se je, ali zaradi avtosugestije ali slišnih razlik, slišal značaj ojačenja v razredu D, v mislih pa je ostalo vprašanje, kako bi visokotonec in morda srednjetonec deloval z ojačenjem v razredu A ali AB.

Ni presenetljivo, da je Loudspeaker System III odličen izvajalec elektronske glasbe, predvsem zaradi velike zaloge moči, dinamike in frekvenčnega razpona. Ni pa tu nobenega klubskega učinka v obliki subwooferja ali presnemavanja nizkih tonov. Nasprotno, glasba tudi te zvrsti zveni kot na studijskih monitorjih, točno in natančno, točno tako, kot je bila posneta. Kjer posnetek kliče po brci v noge ali v pleksus poslušalcev, zaloga moči hitro vrže ustrezen odgovor. Toda, še enkrat poudarjamo, karakter tega zvočnika ni ojačan zvok, temveč njegova naravna dimenzija z vsemi odtenki.

Kar zadeva funkcionalnost DSP, lahko doseže zelo dobro izenačitev frekvence v danem prostoru, fazni zamik pa je minimalen, ker so zvočniki kompresirani. Vendar je treba opozoriti, da so ohišja teh velikih zvočnikov paralelopipedi, ki se v prostoru obnašajo kot odsevne površine, katerih učinek se zmanjšuje z velikostjo prostora, kar je še en razlog, zakaj potrebujejo večji prostor.

Zaključek

Teoharov vzpon in krivulja uspeha je zelo strma: po razmeroma kratki poti od dvosistemskih monitorjev do ambicioznega Loudspeaker System 3 je rešil in uskladil številne probleme, ki jih povzročajo večpasovne škatle, digitalna pretvorba in vzbujanje ojačevalnih modulov v enotno enoto. celota z močnim in hkrati subtilnim zvokom. Enostavnost reprodukcije, naravnost vokala, fantastična dinamika in velika moč so tu v vsakem trenutku v službi priklica izvirnega zvoka. Zvočna kulisa in globina zvoka nista nikoli več kot naravna, močna zmogljivost pa se nikoli ne uporablja za doseganje zvočnih učinkov ali vtisov na poslušalce. Zaradi zaloge moči je pripravljen na vse dinamične zahteve in glasbene zvrsti. Res ga je v veliko veselje poslušati.