Dve leti in pol je trajala produkcija dokumentarno-igranega filma Mladena Matičevića, ki bo 10. maja premierno prikazan v Sava Centru. Film je prek kampanje Indigogo podprlo 518 ljudi iz 40 držav.
Zgodovina popularne kulture – tako domače kot tuje – je tudi kronika moralno kontroverznih posameznikov in stališč, ki se v zadnjih letih prevetrijo predvsem v luči gibanja #metoo. Ko govorimo o srbski rokenrol sceni, pogosto govorimo o odvisnosti od mamil in žalostnih primerih, kot je Margita Stefanović iz EKV, ki je umrla v bedi in revščini. Nečimrnosti, slabi medčloveški odnosi in tekmovalnost, alkohol in lahke droge so le kratke zgodovinske fraze, s katerimi se sploh ne obremenjujemo več in jih jemljemo za samoumevne.
V takšnem in drugačnem svetu razbohotene domače rock scene je po Titovi smrti leta 1980 ena oseba v marsičem izstopala iz stereotipa uporniških rock glasbenikov. Vlada Divljan, takrat eden ključnih članov kultne skupine Idoli, je bil "dobri fant" srbskega rokenrola, simpatičen mladenič, za katerim se dekleta obračajo in o katerem imajo glasbeni kolegi samo pohvalne besede. Tovrsten »avreol nedolžnosti« je ohranil tudi pozneje v karieri ter v temnih devetdesetih in kasnejših letih, ko – za razliko od nekaterih kolegov s scene – ni podlegel vsesplošnemu nacionalizmu in norosti, ki sta zavladala v Balkan.
Zato ni čudno, da je njegova smrt leta 2015 močno zaznamovala celoten kulturni prostor nekdanje Jugoslavije in da so bili spomini na življenje in delo tega velikega moža brez zadržkov pozitivni, polni ljubezni, dobrote in plemenitih čustev, ki jih avtor sam vzbudil v ljudeh . Samo v takih okoliščinah je bila mogoča situacija, v kateri je kar 518 ljudi iz 40 držav doniralo denar za dokumentarni film Nebeška tema, zaradi česar je bilo to delo po dveh letih in pol mukotrpne produkcije uspešno realizirano.
Nebeška tema
Režiser in scenarist dokumentarno-igranega filma "Nebeška tema" je Mladen Matičević. Film so snemali v Beogradu, Zagrebu, na Dunaju, na Braču in v Rovinju. Premiera bo v Sava centru 10. maja, ta datum pa ni bil izbran naključno – to je rojstni dan Divjakove vlade. Na tokratni projekciji bodo gostje vsi, ki so sodelovali pri snemanju filma, od ekipe do številnih gostov, ki so sodelovali pri njegovem nastajanju. In ta seznam ni majhen – na njem so Darko Rundek, Momčilo Bajagić Bajaga, Zdenko Kolar, Aleksandar Šandorov, Dušan Strajnić, Mladen Juričić Max, Srđan Gojković Gile, Dušan Kojić Koja, Srđan Šaper, Goranka Matić, Momčilo Rajin, Ida Prester, Sloba Konjović in mnogi drugi.
"O Vladu Divjaku sem se pogovarjal s stotinami ljudi in popolnoma sem očaran nad dejstvom, da nihče od teh sto ljudi ni rekel niti ene slabe besede o njem. In kjer koli sem omenil njegovo ime in filma so se odprla vsa vrata, kar je seveda njegova magija. Je človek, o katerem nihče nima povedati nič slabega,« je o izkušnjah dela pri filmu povedal Mladen Matičević.
To je bilo zanj izjemno čustveno delo. "Imel sem privilegij posneti film o Vladu Divjaku, ki je eden največjih junakov mojega življenja, pa tudi z drugimi mojimi junaki, ki prav tako igrajo v tem filmu. Ko sem začel delati, sem se počutil velika odgovornost, ki jo še danes čutim, ker je človek, ki je strašno pomemben za moje življenje in za ljudi moje generacije.Ta ves film je na nek način ljubezensko sporočilo vladi, to je nekaj, kar vsi čutite do njega,« je dejal Matičević ob premieri, ki jo oboževalci lika in dela divjaka nestrpno pričakujejo.
Za vse tiste, ki mislijo, da bodo videli tipičen dokumentarni film, v katerem se izmenjujejo arhivsko gradivo, pripovedovanje in pričevanja divjakovih sodobnikov, bo prijetno presenečenje Matičevićev dinamičen pristop, v katerem je bil prostor tudi za elemente igranega filma. Posebnost "Nebeške teme" je tudi v tem, da bodo na voljo priredbe uspešnic Vlade Saviljana v izvedbi tako njegovih nekdanjih sodelavcev kot mlajših glasbenikov, ki pripadajo sodobni srbski in hrvaški pop-rock glasbeni sceni.
Paketna ponudba
In glasbena dediščina vlade Savage je tako bogata. Po nabiranju izkušenj v zasedbah Merlin in Zvuk ulice je ustanovil skupino Idoli z Zdenkom Kolarjem, Srđanom Šaperjem, Nebojšem Krstićem in Božom Jovanovićem, njihov mentor in promotor pa je bil v slogu Warhola fotograf Dragan Papić. Pojavili so se na znameniti kompilaciji "Paket aranžmajev", eni najvplivnejših izdaj jugoslovanskega rocka.
Album »Obramba in zadnji dnevi« je bil ob izidu komercialni polom, saj so v Jugoslaviji prodali (takrat) »le« 50.000 nosilcev zvoka, a je med oboževalci in kritiki kmalu pridobil kultni status. Vplivna revija Juboks jo je razglasila za najboljšo jugoslovansko ploščo 20. stoletja, hrvaški Rolling Stone pa za najboljšo v nekdanji Jugoslaviji od leta 1955 do danes. Z izjemnim občutkom za pop in rock melodičnost, a tudi konceptualnim pristopom, netipičnim za takratno novovalovsko in rock sceno, so se Idoli izpostavili kot poseben fenomen v domači glasbi, ki je prestal preizkus časa.
Medtem ko sta Šaper in Krstić iskala (in našla) srečo v političnem marketingu, Kolar pa na bluesovski sceni kot ključni člen dolgoletne skupine Zona B, je Vlada Divljan uspešno gradil solo kariero in sodeloval z drugimi glasbeniki domače rock scene. , dokler ni ob začetku vojne norije odšel v Avstralijo. V Srbijo se je vrnil leta 1997, a jo je dve leti pozneje zapustil, te izkušnje iz tujine pa so mu pomagale, da se je profiliral na področju uporabne glasbe za film in televizijo. A ljubezen med Vlado divjakov in domačim občinstvom ni nikoli pretrgana, legendarni kantavtor pa zadnjih 20 let uspešno ohranja odnos do domovine, razumljene v vsej širini jugoslovanskega prostora.
Če izvzamemo leta 2003 izdani instrumentalni album "Vlada divljan predstavlja Die Tonzentrale", so kariero priljubljene figure domače rokenrol scene v zadnji fazi zaznamovali nepretenciozni nastopi in sodelovanja ter recenzije največjih uspešnic. iz njegove bogate solo kariere in dela z Idoli. »Maljčiki«, »Rusija«, »Nebeška tema«, »Kenozoik« in druge uspešnice, nastale v osemdesetih in desetletjih kasneje, so ostale brezčasne klasike, vtisnjene v kolektivno zavest ljubiteljev domače glasbe in pop kulture. Te pesmi so bile in ostajajo hrbtenica njegovih nastopov v Srbiji in na Hrvaškem, pa naj gre za skupino Nevladina organizacija ali Letno kino, s katero je nastopal zadnja leta svojega življenja.
Premiera
Svojo prvo posmrtno čast je prejel po preimenovanju UK Palilula v Kulturni center "Vlada divljan". Matičevićev film v (prepričani smo, nabito polnem) Sava centru bo pravo ljubezensko sporočilo in poklon človeku, ki je iz drugih ljudi izvabljal najboljše. In še vedno je.
