Dejan Mihajlović, september 2005 Hi-Fi & Home Entertainment Show je sejem, ki poteka vsako leto od leta 1983 v Londonu v organizaciji revije HiFi News – ene najuglednejših v Angliji. Letos je sejem potekal v dveh hotelih: Renaissance in Park Inn Hotel, na letališču Heathrow. Teme sejma so Hi-Fi, Domači kino in v manjši meri avtomobilska zabava. Poudarek je bil na izdelkih, ki sodijo v višji razred naprav (tako po ceni kot po kakovosti), vendar je bilo slišati in videti veliko naprav iz vseh segmentov. Bilo je 215 razstavljavcev, vključno z: Krell, Conrad Johnson, Theta Digital, Quad, Martin Logan, Sonus Faber, Oracle, Pathos Acoustics, Musical Fidelity, Kondo XL, Mark Levinson, Living Voice, McIntosh – če omenimo le nekatere od več znani v Hi-Fi svetu. Sejem je bil dva dni odprt za širšo javnost: 24. in 25. septembra, 23. september pa je bil rezerviran za prodajalce Hi-Fi opreme. Cena vstopnice je bila 8 funtov, vendar jo je bilo možno rezervirati za samo 4 funte mesec pred sejmom preko spletne strani revije HiFi News. Organizacija in trženje sejma sta bila izvedena zgledno. Tik pred odprtjem sejma je revija HiFi News v novembrski (!) izdaji razglasila najboljše naprave tega leta, ki so bile »po naključju« vse razstavljene (in jasno označene) na samem sejmu. Poleg tega je bila organizirana tudi nagradna igra. Zmagovalec se je lahko veselil zvočnikov in ojačevalca v vrednosti 15.000 funtov (približno 22.000 evrov). Šlo je za zvočnike Opera Thebaldi in ojačevalnik Unison Research Performance. Poleg tega je bila organizirana cela vrsta demonstracij, predavanj in delavnic priznanih Hi-Fi novinarjev (Ken Kessler, Paul Miller), oblikovalcev in inženirjev. Prisoten je bil creme de la creme Hi-Fi sveta. Zdaj že legendarni oblikovalec Ken Ishiwata, čigar inicialke se pojavljajo na številnih Marantzovih izdelkih, je bilo mogoče videti med poslušanjem predavanja Kena Kesslerja. Ti dogodki so še posebej dragoceni zaradi redke priložnosti, da slišite strokovnjake in naprave, ki jih običajno ne slišite vsak dan. Torej, npr. Zelo zanimivo demonstracijo je izvedel Ken Kessler (znani angleški Hi-Fi novinar), ki je primerjal mono in stereo gramofonske zvočnike. Teza, ki jo je dokazoval, se je nanašala na idejo, da imajo mono zvočniki boljšo dinamiko, saj bolje ležijo v utorih plošče kot stereo zvočniki. Paul Miller je predstavil ultimativni domači kino s projektorjem SIM2 C3X (cena okoli 12.000 funtov), medtem ko je glavni oblikovalec angleškega podjetja Davis Acoustics prikazal razlike med kakovostnimi in nekakovostnimi zvočniki ter nazorno pokazal, kaj pomenijo škatlasti, gromki zvok itd. . Srbski Hi-Fi je predstavljal ojačevalec Karan Acoustics (KAi 180), ki pa žal ni bil priklopljen, zato ga ni bilo slišati. Nahajal se je v prostorih angleškega podjetja Audiofreaks (lastnik je Peter Đorđević), ki je distributer Karana za zahodno Evropo. Branko Božić je imel v tej sobi demonstracije. To je bilo vse, kar je naš Hi-Fi lahko pokazal na tem sejmu. Poleg priznanih proizvajalcev je bilo na sejmu slišati tudi številna manjša podjetja, predvsem iz Anglije, ki so nase opozorila s kakovostjo in videzom svojih naprav. Avtorja teh vrstic so navdušili ojačevalci Icon Audio, odlični zvočniki Cadence, kitajski prototip zvočnikov Tarrega, nemški zvočniki Visonik Concept 9, zvočniki nbien v kombinaciji z Naim elektroniko ter izjemna predelava CD predvajalnika Marantz. 4000 imenovanih AH! Njoeb Tjoeb. Posebej bi izpostavil mali ojačevalec podjetja Prima Luna Prologue 1. S svojimi 2×35 W (4 žarnice EL 34) se je uspešno spopadel z veliko večjimi in dražjimi modeli, njegova cena pa se običajno giblje okoli 1.000 evrov. S svojim neprisiljenim, prijetnim in predvsem naravnim zvokom predstavlja pravo rešitev za vse tiste, ki upoštevate ceno naprave in ste ljubitelji akustične, jazz ali vokalne glasbe. Na sejmu ga je bilo moč slišati v kombinaciji z malimi boxi Stirling Broadcast LS3/5A (dediči legendarnega dizajna Rogers) in z novimi boxi Sonus Faber ter v obeh sistemih prijetno, sproščeno, a podrobno in dinamično zvočno predstavitev. je bilo slišati. Vendar imajo vsa ta mala podjetja nekaj skupnega. Dizajn in prototipe običajno izdeluje v domači državi (Anglija, Nizozemska…) manjše število oblikovalcev. Samo proizvodnjo pa so preselili na Kitajsko, da bi končno testiranje, dodelavo in kontrolo kakovosti ponovno opravili doma. Na ta način tem podjetjem uspevajo doseči zavidljivo raven kakovosti zvoka, odličen dizajn in kakovost izdelave, hkrati pa so cene sprejemljive. Zanimivo je, da na Kitajskem obstajajo tovarne za proizvodnjo Hi-Fi naprav, ki imajo svoje blagovne znamke, poleg tega pa zahodnim podjetjem ponujajo proizvodnjo po svojih načrtih. Ta podjetja so velika, imajo ogromne vire, zato so sposobna proizvajati naprave po naročilu tudi za več različnih strank hkrati. Imam vtis, da bo vpliv takšnega poslovnega modela povzročil pomembne spremembe na svetovnem Hi-Fi trgu. Poleg tega so se kitajske znamke lahko spopadle z veliko bolj znano zahodno konkurenco na področju kakovosti zvoka in kakovosti izdelave. Kot primer bi omenil podjetje Usher Audio, katerega predstavitev je poleg marketinško sijajne organizacije (brezplačni diski, fenomenalne brošure) pokazala dober zvok, nenavaden in prepoznaven dizajn ter kakovost izdelave. Kar bi lahko izpostavili kot posebnost tega sejma in kar dobro odraža stanje v Hi-Fi svetu, je dejstvo, da obstaja več popolnoma različnih trendov, ki se razvijajo povsem razpršeno. Na eni strani je opazen preporod starih tehnologij – elektronskih ojačevalcev in gramofonov, na drugi pa preboj novih ojačevalcev v razred D. Veliko je tudi hibridnih rešitev, večkanalnih ojačevalnikov z elektronkami, CD predvajalnikov z cevi v izhodni stopnji. Vse je dovoljeno – samo če se dobro igra. Kot predstavnika »novega vala« bi izpostavil podjetje Lyngdorf. Nastala je s preoblikovanjem podjetja TacT, ki je že leta znano kot pionir v razvoju digitalnih ojačevalnikov. Lyngdorfov sistem je na mnoge pustil izjemen vtis, kar je bilo moč prebrati v komentarjih, napisanih po sejmu. Izjemna ločljivost, hitrost, prostornost in dinamika glasbe, ki jo poustvarja linija Lyngdorf v kombinaciji z zvočniki Dali, zasenči skoraj vse, kar je bilo slišati na sejmu. Sam sistem je sestavljal CD predvajalnik Lyngdorf CD-1, ki je bil v tej konfiguraciji uporabljen kot transport. Digitalni signal je šel do procesorja sistema za korekcijo prostora (RCS), ki je bil pravzaprav modificiran TacT RCS 2.2X. Iz RCS je bil digitalni signal doveden do digitalnega ojačevalnika Lyngdorf TDA 2200 (2150 GBP). Ta ojačevalnik poganja glavne zvočnike – Dali Euphonia MS4. Mejna frekvenca je bila nastavljena na 300 Hz. RCS pa je dodatno poslal analogni signal na Lyngdorf SDAi 2175 (integrirani ojačevalnik – 1095 £), ki je nizkotonce Lyngdorf (oba skupaj stane 2250 £) "porinil" s frekvencami pod 300 Hz. Ti signali, analogni in digitalni, ki prihajajo iz RCS, so bili integrirani s pomočjo DSP kretnice. Posebej zanimiva je bila predstavitev grškega Hi-End podjetja Ypsilon. Z najemom enega največjih prostorov na sejmu so Grki brez kakršnih koli zapletov poskrbeli za eno najimpresivnejših predstavitev na sejmu: velik, pompozen, predvsem močan in brezkompromisen zvok, ki je predvsem v hitrih pasažah vzbujal pozornost in neprikrito veselje obiskovalcev. Mono ojačevalniki z oznako SET 120 (hibrid z elektronkami in MOS-Fet tranzistorji), 120 vatov RMS pri 8 ohmih, izgledajo še posebej impresivno. Njihova cena 45.000€ za par mi je narisala tak nasmešek na obraz (ali pa je bil morda krč?), da je prodajalec takoj rekel, da se o ceni da pogovarjati. Na koncu je treba povedati, da je en dan, verjetno pa ne oba, premalo, da bi pozorno prisluhnili in videli vse, kar je zanimivega in ogleda vrednega. Nekakšna izbira se mora narediti. Zato obstaja nevarnost, da boste zamudili katerega izmed fenomenalnih sistemov, katerih zvoka po dolgem, dolgem času ni mogoče pozabiti. Ta občutek, da je bilo morda zamujeno nekaj zelo dobrega, pa se kompenzira z odličnimi izkušnjami s sistemi, kot so Lyngdorf, Krell, Audio Icon, Cadence ali Ypsilon. Če pa že ni mogoče izpostaviti najboljšega sistema, pa je brez dileme mogoče izpostaviti najlepšega in moj glas za najlepši sistem gre italijanskemu podjetju Bolzano Villetri.