Najboljša do sedaj
Najnovejši stereo sprejemnik priznanega japonskega proizvajalca je tudi najboljši doslej, kar pove že oznaka modela. Še več funkcij, kakovostnejši D/A pretvornik, pa tudi močnejši ojačevalec se sedaj nahaja v ohišju prepoznavnega dizajna.
R-N803D predstavlja tretjo izdajo nove generacije Yamahinih stereo sprejemnikov, ki so se začeli pred nekaj leti z modelom R-N500. Nasledil ga je model R-N602 in zdaj je pred nami nova-stara naprava – nova s še več možnostmi in stara z že preverjenim dizajnom, ki je bil med avdiofilsko populacijo zelo dobro sprejet. Očitno je tudi, da gre sodobnim omrežnim sprejemnikom na trgu dobro, saj jih Yamaha še naprej izboljšuje z nezmanjšanim tempom. Pa poglejmo, kaj lahko pričakujemo od novega modela R-N803D.
Zunaj in znotraj Najprej je treba poudariti, da je preizkušeni sprejemnik dobavljen s kompletno dodatno opremo, ki vključuje DAB/FM anteno, napajalni kabel, soliden sistemski daljinski upravljalnik z baterijami, hitri vodnik v tiskani obliki in popolno uporabniški priročnik na CD-ju. Poleg tega je tu še mikrofon YPAO – če nas spomin ne vara, to pomeni, da je R-N803D prvi stereo sprejemnik tega proizvajalca s funkcijo samodejne kalibracije.
R-N803D dosega dober kompromis med analitičnostjo in tekočnostjo.
Kdor koli spremlja hi-fi sceno, je verjetno že seznanjen z zasnovo sodobnih Yamahinih naprav in R-N803D v tem pogledu ne prinaša nič novega. Sprednja plošča iz brušenega aluminija je dokaj preprosta in brez kakršnih koli oblikovalskih bravur, vendar je oplemenitena s krmilniki značilne oblike, ki ji dajejo dozo retro šarma. V zgornjem delu sprednje strani je nameščen velik matrični zaslon, ki omogoča odlično berljivost tudi z večje razdalje, pod njim pa je 10 majhnih gumbov za upravljanje. Desna stran sprednje plošče je rezervirana za velik okrogel regulator glasnosti in nekoliko manjši večfunkcijski izbirnik za navigacijo po menijih. Na sredini so regulatorji tona, nadzor ravnotežja in spremenljive glasnosti, na levi strani pa izbirnik vhoda, gumbi za izbiro parov zvočnikov (A, B in A+B), 6,35 mm izhod za slušalke, vhod YPAO za mikrofon in Vrata USB-A za predvajanje iz prenosnih spominov. Komplet dopolnjujeta stikala za vklop naprave in vklop modalnosti Pure Direct, ki sta nameščena simetrično, levo in desno od zaslona.
Čeprav se po številu priključkov ne more kosati s sodobnimi AV-sprejemniki, je za zadnjo ploščo preizkušene naprave značilno solidno število priključkov. Na levi strani je pet analognih vhodov (vključno s phono MM), štirje digitalni vhodi (po dva koaksialna in optični), vhod za DAB/FM anteno in izhod za aktivni subwoofer. V osrednjem delu so priključki srednje kakovosti, ki jih lahko uporabimo za povezavo dveh parov zvočnikov ali za bi-wire povezavo. Nad njima sta nameščena ethernet priključek in antena za brezžično povezavo wi-fi in bluetooth, desni del zadnje plošče pa zavzema IEC vtičnica za snemljiv napajalni kabel.
Zgornja in bočna stran ohišja testiranega sprejemnika sta izdelana na običajen način, iz enega kosa pločevine z velikim številom rež za hlajenje. Podvozje zaznamujejo številne ojačitve in dvojne pločevine, v zgornjem delu pa je dodatna ojačitev v obliki latinske črke H – vse to skupaj predstavlja koncept, ki ga Yamaha imenuje ToP-ART (Total Purity Audio Reproduction Technology). Pod pokrovom najdemo dizajn, ki ga poznamo tudi pri močnejših ojačevalcih tega proizvajalca. Na levi strani je EI transformator nekoliko večjih dimenzij v primerjavi s predhodnim modelom R-N602, drugačen pa je tudi izhodni del, postavljen na sredino – namesto enega sta zdaj dva ločena aluminijasta hladilnika, vsak od ki služi enemu kanalu. Uporabljena sta bila komplementarna izhodna tranzistorja Sanken A1694 in C4467, po dva para na kanal. Preostala elektronika je nameščena na več tiskanih ploščah v desnem in zadnjem delu ohišja, kjer najdemo D/A pretvorniško vezje Sabre 9006AS priznanega ameriškega proizvajalca ESS Technology, oklopljen omrežni modul Yamaha NW-01, Pomnilniški moduli ESMT in elektrolitski kondenzatorji proizvajalca Nippon Chemi-Con.
Zvok in zmogljivosti Zahvaljujoč dodelanim rešitvam je priklop in zagon dokaj preprost in traja relativno malo časa. Po povezavi s preostalim sistemom in lokalnim omrežjem je sprejemnik samodejno posodobil vdelano programsko opremo, nato pa smo na telefon namestili zmogljivo aplikacijo MusicCast Controller, ki ima odlične možnosti upravljanja in deluje kot avdio predvajalnik/renderer. Temu je sledila kalibracija sistema z uporabo priloženega mikrofona YPAO – Yamaha ta sistem razvija že desetletja in naše izkušnje z njim so vedno pozitivne. Zato priporočamo, da mu vsekakor daste priložnost, da popravi neizogibne akustične pomanjkljivosti, ki so prisotne v vsakem prostoru, saj vas lahko rezultati prijetno presenetijo.
Kritično poslušanje smo začeli s skupinskim prvim albumom Taste v standardni CD-ločljivosti 44,1 kilohercev in 16 bitov, Yamaha pa se je znova izkazala kot dober par z zvočniki KEF serije Q, ki so nam omogočili enakomerno in tonsko uravnoteženo reprodukcijo. Srednji toni so bili močni in polni, z odličnim prikazom zvoka kitare in glasom Roryja Gallagherja. Oder ni presegel širine, ki jo daje postavitev zvočnikov, vendar je bil znotraj njega jasno izražen stereo učinek. Najnižje note so predstavljene temperamentno, z odlično hitrostjo in občutkom za ritem, vendar brez preglasitve drugih delov spektra – zaradi tega glasba zveni res koherentno. V splošnem R-N803D dosega dober kompromis med analitičnostjo in fluidnostjo, zato reprodukcijo odlikuje muzikalnost v vseh pogojih.
Prehod v bistveno kompleksnejše skladbe klasične glasbe je nakazal meje preizkušene Yamahe, ki se odražajo predvsem v premajhnem ločevanju tonov pri izvajanju zahtevnih odsekov. Detajli se lahko izgubijo v množici tonov, preklop v način Pure Direct in snemanje v visoki ločljivosti pa bo le malo izboljšal situacijo. S priklopom zunanjega vira smo ugotovili, da je opisana slabost duša ojačevalca in ne notranji D/A pretvornik. Vendar pa moramo v bran sprejemniku povedati, da so to res nerodni segmenti, ki povzročajo težave tudi dražjim ojačevalcem.
V drugem delu testa smo na R-N803D priklopili stoječe zvočnike Monitor Audio Silver 200, ki so bistveno večji, a tudi stanejo skoraj dvakrat dražje od KEF Q300. Skoraj takoj se je pokazal drugačen značaj, saj nova kombinacija zagotavlja bolj neposreden in odprt zvok, z več dinamike in dogajanja v celotnem spektru. Yamaha se je izkazala za precej sposobno pognati resnejše bokse, ne da bi izgubila sapo v nizkem območju. Bas je tesen in masiven, hkrati pa obdrži udarec, ko je to potrebno. Tudi v srednjem in visokem delu razpona je stanje boljše, z več zraka in čistimi toni, pa tudi s širšim odrom – razlika ni spektakularna, prinaša pa opazen napredek. Vendar je tukaj treba upoštevati osebne želje, saj je v nekaterih skladbah zvok lahko preveč svetel in analitičen, kar ni po okusu vsakogar.
Kar zadeva zmogljivosti, se R-N803D predstavlja kot resnično fantastična naprava. Poleg mrežne povezave in predvajanja formatov 192/24 in DSD so na voljo digitalni vhodi, s katerimi lahko izboljšate zvok iz CD predvajalnika, kabelskega sprejemnika ali drugega digitalnega vira. Bluetooth in AirPlay skrbita za preprosto pretakanje iz mobilnih naprav, podpora za MusicCast pa omogoča povezavo te Yamahe z veliko večjim multiroom sistemom. Podporo za številne spletne glasbene storitve dopolnjujejo vhod za gramofon, sprejem signala DAB in izhod za slušalke, kar zagotavlja, da vam z R-N803D nikoli ne bo zmanjkalo glasbe.
Zaključek Namesto naštevanja možnosti bi bilo morda preprosteje to Yamaho opisati kot AV-sprejemnik s samo dvema kanaloma in odstranjenim delom za sprejem in obdelavo video signala. Kar je bilo ohranjeno, je resnično vsestranska naprava, ki je sposobna zadovoljiti nasprotujoče si zahteve tako mlajših kot starejših avdiofilov. Z malo truda pri izbiri zvočnikov – sprejemnik pa bo poskrbel za optimizacijo v samem prostoru – bo Yamaha R-N803D poskrbela za odlične rezultate kot srce funkcionalnega in glasbenega avdio sistema.
PLUS Osupljiv retro dizajn. Neprekosljiva funkcionalnost. Dovolj moči za poganjanje zahtevnejših boxov. Pretočnost in muzikalnost. MINUS V absolutnem smislu šibkejša ločitev tonov med zahtevnimi odseki.